Ali bo bog Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije (KGZS) obvaroval pred Svobodo, je veliko vprašanje, kajti največja vladna stranka si prizadeva odpraviti obvezno članstvo v njej, odvzeti ji je nameravala tudi kmetijsko svetovalno službo. Če bi zbornica ostala brez obveznih članov in tudi brez kmetijskih svetovalcev, naslednjega jubileja verjetno ne bi dočakala in bi šla po poti svojih predhodnic.
Kmetje so prvo zbornico dobili leta 1937, a je ugasnila že po štirih letih. Druga je obstajala osem let (od 1952 do 1960), sedanjo pa je pred 25 leti na noge postavila vlada Janeza Drnovška, v kateri je bila tudi Slovenska ljudska stranka. Ta je dala prve štiri zbornične predsednike – Petra Vriska, Cirila Smrkolja, Cvetka Zupančiča in Romana Žvegliča.
Od lanskega novembra jo vodi Jože Podgoršek, ki se je tudi zaradi te funkcije včlanil v stranko Janeza Janše. SDS zbornico kadrovsko popolnoma obvladuje, kar je ključen razlog, da jo skuša vladna koalicija oslabiti.
Znova na prepihu
»Bolj intenzivno se zbornica bori za interese kmetov, ribičev in lastnikov gozdov, bolj ji bodo določene politike nasprotovale. Tudi v tem trenutku je na prepihu, saj je v državnem zboru že vložena novela zakona, ki uvaja prostovoljno članstvo v naši zbornici. Morda zato, ker smo se ostro postavili v bran slovenskemu kmetu in lastnikom gozdov? Ker smo kmetijski politiki pri zaostrovanju pogojev kmetovanja rekli jasni ne? Ker se ne pustimo izigrati? Da smo pa problem izvoljeni organi zbornice in jo je potrebno zato oslabiti, pa meji na enoumje, saj smo bili vsi organi zbornice izvoljeni na demokratičnih zborničnih volitvah,« je na današnjem rojstnodnevnem praznovanju poudaril Jože Podgoršek in pristavil, da slovensko kmetijstvo potrebuje močno zbornico z obveznim članstvom.
Pahor na čelu fundacije Srce podeželja
Da naj zbornica ostane takšna, kot je, je v svojem nagovoru izpostavil tudi Borut Pahor, nekdanji predsednik državnega zbora, vlade in države. Današnje slovesnosti se je udeležil v vlogi predsednika fundacije Srce podeželja, ki jo ustanavlja zbornica, da bi pomagala tistim posameznikom in družinam na kmetijah, ki jih doleti bodisi naravna ali kašna druga nesreča, nenadna smrt ali bolezen nosilca kmetijskega gospodarstva …
»Po 35 letih lahko z neko žalostjo ugotovimo, da smo nekatere razvojne prednosti, ki smo jih kot Slovenija imeli v začetku 90. let prejšnjega stoletja v primerjavi z našimi prijatelji, Čehi, Slovaki, Balti..., počasi izgubljali. Razen na enem področju. Slovensko podeželje je še vedno vzor ne samo našim prijateljem v vzhodni in srednji Evropi, ampak uživa velik ugled kot urejeno, lepo in učinkovito tudi pri mnogih drugih. Zato se velja potruditi in po svojih najboljših močeh poskrbeti, da bo slovensko podeželje ostalo živo, živahno, z mladimi ljudmi, ki so tam pripravljeni opravljati svoje dejavnost. Želim si, da bi tudi zbornica ostala takšna, kot je, tudi z obveznim članstvom,« je sklenil Borut Pahor.
