Pogi lovi rekordno peto zmago na Touru. S svojimi zmagami in načinom, kako jih dosega, nas je v zadnjih letih povsem razvadil, a Miha Koncilija, njegov prvi kolesarski trener, točno ve, kako zahtevna je bila pot do teh uspehov.
Kaj pričakovati od letošnje dirke po Franciji?
Toura se letos po pravici povedano zelo veselim. Priprava vseh favoritov je bila izjemno zanimiva.
V zadnjih petih letih sta na dirki dominirala Tadej Pogačar in Jonas Vingegaard. Letos upravičeno pričakujemo, da ne bo šlo le za dvoboj. Kako lahko to vpliva na dinamiko dirke?
Če pogledam z vidika Tadeja, bo njemu morda celo še lažje dirkati. Kot mi je dejal v pogovorih, se zaveda, da bo več drugih konkurentov, ki bodo poskušali na različnih terenih narediti razliko in priti do določene prednosti. Vemo pa, da je Tadejeva odlika, da blesti na vseh terenih. Vseeno, če govoriva o ekipi Red Bulla in pa o Paulu Seixasu, bodo zagotovo morali kaj poskušati, zato bo dirka še toliko bolj zanimiva. Seveda je nekaj dvoma, kako so nekateri pripravljeni, a na Tour vedno pridejo vsi vrhunski in letos konkurenca zagotovo ne bosta le Tadej in Vingegaard.
Veliko delate z mladimi, omenili ste Paula Seixasa. Tudi sami vidite, da se bo 19-letnik boril za končno zmago na tako težki dirki in svojem prvem Touru?
Če sem povsem iskren, mislim, da se letos še ne bo boril za končno zmago. Gre za njegov prvi grand tour. Po drugi strani pa vemo, kako je Tadej dirkal na svoji prvi Vuelti. V ekipi niti niso mislili, da bo prišel do cilja, na koncu pa je bil skupno tretji. Seixas bo zelo nevaren, a vseeno moram reči, da bom zelo presenečen, če bo v zadnjem tednu še v boju za zmago.
Ekipa UAE ima letos veliko smole s poškodbami in padci. Sicer to ni bilo na dirkah, kjer je nastopal Pogačar, ampak vseeno. Ali to v ekipo pred začetkom vnaša dodaten in nepotreben nemir?
To zagotovo vpliva na ekipo. Denimo tudi Tim Wellens je letos že bil poškodovan in ne vem, ali je optimalno pripravljen. Vseeno gre za vrhunskega športnika in bo zagotovo dal vse od sebe v pomembnih trenutkih, ampak če bo dal nekaj odstotkov manj, kot je denimo dal lani, se to lahko že močno pozna. Vseeno UAE lahko konkurira tudi s to ekipo, čeprav je ta sedaj nekoliko drugačna od prvotnih načrtov. Po drugi strani pa je kolesarstvo tak šport, da nikoli ne gre po načrtih, tudi konkurenca ima težave. Tudi Jonas Vingegaard je ostal brez Wouta van Aerta, kar je po mojem mnenju še veliko večji hendikep. Ekipa UAE je enostavno tako močna, da s prilagajanji nimajo težav, bodo pa morali prvi teden preživeti brez kakšnih težav, padcev ali bolezni.
O moči ekipe Emiratov govori tudi dejstvo, da v njej ponovno ni prostora za Domna Novaka.
Točno to nam pove, kako močna je ekipa. Vsi vemo, kako dobro je pripravljen Domen Novak in kako koristen kolesar je, a ni v ekipi. A njihovi trenerji poznajo točne številke vseh kolesarjev in natančno vedo, koliko je kdo dober. Na Touru ni nobenih naključij, nič ni podarjeno in dejansko potujejo najboljši.
Ob vsej hudi konkurenci na dirki se bo Tadej Pogačar znova moral boriti tudi proti predvideni hudi vročini. Vsi se spominjamo njegovega praktično edinega slabega dne izpred treh let. Kaj je naredil v tem obdobju, da ni več tako občutljiv za ekstremne razmere?
Tega problema so se v ekipi lotili zares sistematsko. Vsako leto se namensko pripravlja na ekstremno vročino in se nanjo adaptira. Trenira tudi večplastno oblečen na trenažerju ob visoki temperaturi, da se telo navaja na vročino. Med dirko pa se ves čas meri temperatura tekmovalca in ekipa skrbi za to, da se telo ne pregreva. Pomočniki te hladijo. To je pravzaprav najpomembnejše, da skrbiš za to, da se na kolesu ne pregreješ. Je pa še veliko drugih dejavnikov, ki vplivajo na rezultat. Glede same vročine pa se je Tadej res dobro privadil z izkušnjami in ima veliko manj težav kot denimo v mlajših letih.
Na posnetkih z družbenih omrežij vidimo, da veliko trenira tudi v črnem ekipnem dresu. Je tudi to eden izmed načinov adaptacije na vročino?
To težko potrdim. Mislim sicer, da je črn dres bolj zato, da ga ljudje na cesti ne prepoznajo, kot pa da bi šlo za privajanje na vročino. Je pa možno. Prepričan sem, da je za Tour pripravljen maksimalno in bo to dokazal tudi v veliki vročini.
Direktor dirke po Sloveniji Bogdan Fink je rekel, da se kolesarstvo spreminja izjemno hitro. Nam lahko še bolj natančno razložite, kaj vse spreminja? Kako je denimo možno, da Egan Bernal dosega najboljše številke, kot pravi sam, pa vseeno proti Vingegaardu na Giru v tem obdobju izgubi več kot dve minuti?
To se praktično sprašujemo vsi. Ampak obstaja razlaga za te stvari. Ekipa Sky je bila pred leti prva, ki je začela namenjati pozornost majhnim detajlom. Danes so vložki v vseh ekipah še veliko večji in gre se še veliko bolj v podrobnosti. Za vsakega posameznika se iščejo najmanjši detajli, kako ga izboljšati. Največje razlike pri hitrostih na kolesu in podobno pa je vseeno naredila tehnologija. Aerodinamika in pa sama kolesa. Ob pristopu do vsakega kolesarja pa je največ sprememb pri prehrani. Nutricionist po vsaki etapi natančno ve, koliko energije je porabil posamezen kolesar, in mu nato odmeri natančen obrok za regeneracijo. Tudi med samo dirko se ves čas dajejo napotki glede prehranjevanja. To se potem pozna na intenzivnosti etap. Še nedavno smo na Touru videli, da je beg ušel po nekaj kilometrih in nato je bil tempo v ozadju zmeren. V zadnjih letih beg ne uspe niti po več urah kolesarjenja, hitrosti pa so ves čas ekstremno visoke.
Pojdiva še malce na slovenske ceste. Za nami je ravno teden državnih prvenstev. Dobili smo potrditev, kar ste nam dejali pred dobrim letom dni, da je v mladinskih kategorijah zares veliko tekmovalcev. Ali ta trend še naprej obstaja?
Da. Mladi se še vedno zelo pogosto odločajo za kolesarstvo. Tega se v našem klubu Pogi team Gusto Ljubljana zelo veselimo. Moram priznati, da smo kar na zgornjem limitu fantov, s katerimi še lahko delamo. Morda nam primanjkuje nekaj deklet in bi si jih želeli še več. Kolesarstvo je zelo popularno in glede na številčnost, ki jo imamo, se nam tudi za prihodnost ni treba bati.
Kako pa ob tej evforiji vidite finančne težave, ki jih imajo denimo v Novem mestu in Kranju?
To pa je težava, ki se pojavlja v zadnjih letih, od takrat, ko imajo ekipe svetovne serije svoje razvojne ekipe. V sam kolesarski šport se sedaj vlagajo izjemno velike količine denarja in nič več se ne prepušča naključju. V teh ekipah potem agenti kontaktirajo starše, ko so njihovi talentirani otroci stari šele 14 let. To je močno spremenilo dinamiko mladih kolesarjev in tudi rezultatov naših klubov. Tako se lahko ponovno navežemo na Bogdana Finka. V Novem mestu so znova vzgojili nekaj odličnih kolesarjev, kot je Jakob Omrzel ali Žak Eržen, ki so hitro odšli v te razvojne ekipe. Če bi denimo še dve leti dlje ostala v Novem mestu, bi bili tudi rezultati njihove ekipe povsem drugačni in sponzorji bi ostajali. V našem klubu je malce drugačna situacija, ko nekaj časa – praktično vse od Tadeja – velikih talentov nismo imeli. Prihaja pa generacija, ki je zelo nadarjena in jo bomo zelo težko zadržali. Odhoda jim ne moreš preprečiti. Tudi sami jim težko ponudimo pogoje, kot jih imajo te razvojne ekipe. V našem klubu je najbolj pomembno to, da so v domačem okolju, da jim nudimo opremo in dobre pogoje za trening. Poskušamo jim dopovedati, da v življenju ne bodo ničesar zamudili, če ostanejo dve leti dlje pri nas, a razmišljanje mladih je drugačno. Vsi menijo, da če že kot najstniki niso v eni izmed teh razvojnih ekip, je zanje vse izgubljeno.
Nazaj k profesionalcem. Predvsem Tadej nas je razvadil do te mere, da so vse zmage videti enostavne in drugega kot to praktično ne pričakujemo več. Vi najbolje veste, kaj vse je pripeljalo do teh uspehov.
Vedeti morate, da Tadej zares veliko trenira. On ni 100-odstotno osredotočen na kolesarstvo, ampak 120-odstotno. Pozornosti ne namenja zgolj svoji pripravi, ampak vsemu, kar je pomembno zraven. To so prehrana, počitek, spanje … Nihče točno ne vidi, koliko enega truda je vloženega v to, da je potem na televiziji morda videti enostavno. Tudi vsi drugi ogromno trenirajo in se trudijo in zagotovo ni enostavno. Je pa Tadej svojevrsten fenomen, ki ga v moderni zgodovini kolesarstva ni bilo. Da obstaja kolesar, ki lahko zmaga na enodnevni klasiki, kot je Flandrija, in nato slavi še na dirki po Franciji, je nekaj fenomenalnega. Se je pa treba zavedati, da bomo to, kar počne sedaj Tadej, v Sloveniji težko doživeli še kdaj.
Če se naveževa na Primoža Rogliča. Tudi on nas je razvajal in sedaj, ko je na dirki še vedno zelo dober med deseterico, je deležen številnih kritik. Se vam zdi, da je teh preveč?
Definitivno. Moramo vedeti, da je bil Primož prvi, ki je Slovenijo postavil na največji kolesarski zemljevid. Je prvi, ki je slavil etapo na Touru. Vsi uspehi, ki jih je dosegel, so nekaj neverjetnega. Moramo se zavedati, da je to, da je pri svojih letih še vedno konkurenčen in med prvo deseterico, nekaj izjemnega. V Sloveniji bomo morda čez deset let lahko le veseli, če bomo imeli enega ali dva kolesarja, ki bosta lahko dirkala na tak način, kot sedaj dirka Primož. Takrat si nihče ne bo upal reči, da je osmo mesto slab rezultat. Po drugi strani pa razumem javnost in da je ta kritična, ko uspehi nekoliko padejo. Moje mnenje pa je, da je še vedno izjemen, in si želim, da dirka še nekaj let, sploh če v tem uživa. Zasluži si spoštovanje in glede na vse dosežke, ki jih je dosegel, so kritike povsem neupravičene.
Ga potem na letošnji Vuelti ne vidite v vlogi favorita?
Še vedno je eden izmed favoritov, a iskreno povedano, malce se bojim, da če se kakšen od teh fantov s Toura odloči za nastop na Vuelti, bo malce prekratek. Nikoli pa se v kolesarstvu ne ve. Lahko pride do bolezni, padca ali česa drugega tistega kolesarja, ki je izrazit favorit, in iz drugega plana – tja pa Primož zagotovo še sodi – lahko preseneti.
Po vseh največjih dirkah ob koncu sezone sledi še evropsko prvenstvo na domačih tleh. Vaš pogled nanj?
To je za Slovenijo velika čast in dejansko pravi čas, da se kaj takega organizira. Smo v zlati dobi kolesarstva in ta generacija si res zasluži, da se na največjem odru pokaže tudi pred domačimi navijači. Na koncu pa je še trasa, ki je prišla, pisana na kožo Tadeju kot glavnemu favoritu. Morda to ni povsem tista trasa, kjer bi bil »nepremagljiv«, ampak je vseeno dovolj težka, da bo lahko naredil razliko in bo temu prvenstvu dal še tisto češnjo na vrhu torte.