Izšla je četrta številka magazina Dnevnika in Nedeljskega dnevnika DNVK, ki na 140 straneh prinaša obilo zanimivega branja. Fokus je še vedno, pravi urednik magazina Antiša Korljan, na tem, kje smo in kam gremo, na temah torej, ki določajo, kako živimo in bomo živeli v prihodnje. Kot na primer večno vprašanje, do kdaj bomo še priča strmi rasti cen nepremičnin in ali jih je sploh mogoče obvladati, o čemer piše Tomaž Klipšteter. Urška Rus je pogledala v prihodnost in raziskala, kakšna je energetska bodočnost Slovenije – lahko računamo, da nas bodo poganjali obnovljivi viri energije ali bomo vendarle še nekaj časa delovali tudi na okoljsko manj prijazne energente?
Nekdanja direktorica Cankarjevega doma, danes pa direktorica zagrebškega Kazališta komedija Uršula Cetinski, se je v intervjuju razgovorila, kako se je znašla kot kulturna gastarbajterka, potegnila pa je tudi več vzporednic med slovensko in hrvaško kulturno sceno.
Kdaj ste nazadnje kaj zares napisali z roko? Zelo verjetno je minilo že kar nekaj časa, saj pisanje z roko v modernem času vse bolj izgublja veljavo, otroci se pri njem vse bolj mučijo in ga ob prvi priložnosti opustijio. Kar je napaka, v svojem članku Meta Černoga povzema prepričanje pedagogov in nevrologov, ki opozarjajo, da ta veščina pomembno vpliva na razvoj, v poznejših letih pa vzdrževanje možganov.
Avtomobilske teme zadnje mesece polnijo naša ušesa – v mestih smo priča bitkam za parkirno mesto v stanovanjskih soseskah, na avtocestam pa neskončnim zastojem, zato se samo po sebi zastavlja vprašanje, ali je mogoče danes preživeti brez avtomobila? Damjan Franz Lu odgovarja z odločnim »da«, mnenje pa podkrepi s prvoosebno pripovedjo o tem, kako je štiričlanska družina kar nekaj let družinske, službene in šolske obveznosti opravljala brez avtomobila. Hoja, kolesa, avtobusi in vlaki, po potrebi pa najem avtomobila so se izkazali za odlično rešitev, pravi novinar. Da o prihranku ne govorimo – lastništvo avtomobila je namreč draga zadeva in tega se vse premalo zavedamo.
Ne gre spregledati zapisa Romana Repnika o tem, kako je videti življenje agentov 21. stoletja – so to elegantni in očarljivi Jamesi Bondi ali znanstveniki za računalniki in v laboratorijih? Vse bolj slednje, saj svetovne obveščevalne službe na veliko kadrujejo na najboljših svetovnih univerzah.
Tonja Blatnik se je poglobila v oblike dela, ki jih je v zadnjem obdobju vse več – delo od doma, digitalno nomadstvo, projektno delo, vse to so oblike dela, ki imajo številne prednosti, a tudi kakšno pomanjkljivost. Če ne drugega, pa marsikdo pogreša klepet ob avtomatu za kavo, piše novinarka.
Dalmatinska glasba je melos, ki je marsikomu zaznamoval poletja na hrvaški obali, nedvomno bo tako tudi letošnje poletje, zato se je Borut Mehle zakopal v raziskovanje njenega izvora in predvsem vprašanja, zakaj je doživela takšno priljubljenost v vseh državah nekdanje Jugoslavije. Odgovor leži v tem, ugotavlja, da je to edina postjugoslovanska glasba, ki v nobenem okolju ni zares sporna. In ko smo že pri poletju, svojo glasbeno playlisto za poletje predlaga poslovnež, v prostem času pa ljubiteljski DJ Emil Tedeschi, v novi številki DNVK pa je najti tudi bralna, kulinarična in modna priporočila, kratko zgodbo o ljubljanskih pajzlih izpod prstov literata in glasbenika Andraža Poliča in številne druge vsebine. 140 strani branja za prijetnejše poletje, torej!
