Dobrih 100.000 prebivalcev bi z novim zakonom izgubilo pravico glasovati na lokalnih volitvah, ki jo imajo že od leta 2002. Gre za državljane tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji.
Predlagatelji poslanskega zakona, pod katerega so se podpisali poslanci SDS, NSi, SLS in Fokusa ter Resnice, podporo pa so mu napovedali tudi Demokrati, te spremembe niso obrazložili niti niso navedli nobenih utemeljenih razlogov zanjo.
Andrej Kosi (SDS) je ocenil zgolj, da bi morali biti pri lokalnem odločanju izenačeni z ureditvijo, ki velja v nekaterih drugih, tudi sosednjih državah (razen Madžarske), v katerih tujci iz tretjih držav nimajo pravice voliti na lokalnih volitvah, razen če to dopuščajo meddržavni sporazumi. V skladu z evropsko direktivo so v vseh evropskih državah sicer izjema državljani EU, ki imajo volilno pravico.
Krčenje demokratičnih standardov
V opoziciji so kritični, da gre za poseg v že pridobljeno pravico državljanom in krčenje demokratičnih standardov.
Nataša Sukič (Levica) spremembo vidi kot izključevalen poskus odvzema volilne pravice skupini ljudi, ki v lokalni skupnosti dejansko živijo, delajo, plačujejo davke, vzgajajo otroke, uporabljajo iste javne storitve in skupnost soustvarjajo, ne bi pa smeli politično odločati. Avtorjem predloga očita, da je v ozadju njihova fiksna ideja, da bodo s to spremembo vplivali na volilni izid.
Gre za arbitraren in ustavnopravno sporen ukrep, ki pomeni zniževanje dosežene ravni varstva temeljnih človekovih pravic, je opozorila tudi zakonodajno-pravna služba državnega zbora. Z določitvijo volilne pravice z zakonom na podlagi ustavnega pooblastila (leta 2002) je po razlagi ZPS volilna pravica tujcev postala ustavnopravno varovana in del zagotovljenega ustavnega standarda človekovih pravic.
Odklonilno stališče so podala tudi združenja občin, ki opozarjajo predvsem na nesprejemljivost spreminjanja volilne zakonodaje le nekaj mesecev pred volitvami brez široke razprave.
V nasprotju z mednarodnimi konvencijami
Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je državnemu zboru predlagal, naj predlog umakne. Po njegovi oceni bi (lahko) šlo pri odvzemih volilne pravice tujcem tretjih držav za neposredno diskriminacijo zaradi državljanstva in posredno diskriminacijo zaradi etničnega in drugega porekla in s tem kršitev prvega odstavka 14. člena ustave.
Opozoril je tudi na ustavne določbe, da prebivalci (ne le državljani) uresničujejo lokalno samoupravo v občinah in da občine urejajo zadeve, ki zadevajo prebivalce občine. Pa tudi na dejstvo, da je zakonodajalec to volilno pravico tujcem že priznal. »To pomeni, da je njihova volilna pravica zavarovana z ustavo, zato zakonodajalec že pridobljene pravice ne sme odvzeti na enak način, kot jo je dodelil. Vsak poseg v človekove pravice mora zasledovati ustavno dopusten razlog in mora biti skladen z načelom sorazmernosti in načelom zaupanja v pravo.«
Predlagana sprememba je po njegovi oceni problematična tudi z vidika mednarodnih obveznosti države. Evropska konvencija o človekovih pravicah varuje volilno pravico in prepoveduje diskriminacijo pri njenem uresničevanju ter pri njenih morebitnih odvzemih. Tudi Evropska listina lokalne samouprave izhaja iz načela, da lokalna demokracija pripada prebivalcem lokalne skupnosti, ne državljanom.
Po mnenju varuhinje človekovih pravic dr. Simone Drenik Bavdek bi bilo pred sprejetjem spremembe treba narediti oceno vplivov na človekove pravice z vidika ustave in mednarodnih standardov, ki zavezujejo Slovenijo. Kot je opozorila, je sprememba sporna z vidika skladnosti s konvencijo Sveta Evrope o udeležbi tujcev v javnem življenju na lokalni ravni.
Opozorila je tudi, da hitro spreminjane zakonodaje, brez strokovne in javne razprave, slabi kakovost zakonodaje, zmanjšuje pravno varnost in demokratičen dialog ter stanje pravne države.
Če bo zakon sprejet, bodo nasprotniki proučili možnosti ustavne presoje, omenjajo pa tudi možnost referenduma.