Na pragu poletne sezone v gorah gorski reševalci opominjajo, da je bilo lansko leto z vidika varnosti v slovenskih gorah skrb vzbujajoče. Po podatkih Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) so lani posredovali 660-krat, kar je za štiri odstotke več kot v letu 2024, ko je bilo vseh reševanj 633.
Rešili so 767 ljudi, pri čemer so tujce (najpogosteje državljane Nemčije (65), Poljske (34), Hrvaške (25), Madžarske (23), Češke (23), Avstrije (22) in Velike Britanije) reševali v 46 odstotkih primerov.
Leto je zaznamovalo zahtevno reševanje tujih planincev v plazu pod Toscem, ki je vzel tri življenja.
Tudi poleti lahko preseneti snežišče
Na GRZS letos beležijo že 220 nesreč v gorah, kar nakazuje, da se vnovič obeta pestra sezona. »Vedno več težav imamo s tujimi obiskovalci, ki podcenjujejo slovenske gore, zato je naše sodelovanje s partnerji, med katerimi so tudi Slovenska turistična organizacija in drugi turistični delavci, še pomembnejše,« je povedal predsednik GRZS Gregor Dolinar.
Poudaril je, da število helikopterskih posredovanj narašča iz leta v leto, še posebej v turističnih središčih (Bohinj, Tolmin, Bovec, Jezersko …) pa opažajo tudi čedalje več reševanj nepoškodovanih pohodnikov, ki v težave zaidejo zaradi nespoštovanja gora, precenjevanja svojih sposobnosti in neustrezne priprave na ture.
Dolinar je poudaril, da vseh nesreč v gorah ne moremo preprečiti, lahko pa zmanjšamo njihovo število. Poudaril je, da so med osnovnimi napotki za varnejši obisk gora izbira ture, ki jo zmoremo, priprava na turo z uporabo zanesljivih zemljevidov in aplikacij ter uporaba vsaj osnovne gorniške opreme.
Izzivi muhastega vremena
Gorski reševalci svetujejo, da ne glede na vrsto in zahtevnost vzpona vselej s seboj vzamemo pohodne čevlje z dobrim podplatom in pohodniške nogavice, dolge pohodne hlače, več slojev oblačil, vetrovko, kapo in rokavice, zložljive pohodne palice, pijačo in malico, čelado (če je pot izpostavljena ali se vije po terenu, kjer je nevarnost padanja kamenja ali manjšega zdrsa) ter osebni komplet prve pomoči, v katerem je tudi alufolija. Ne gre pozabiti niti na čelno svetilko in baterije ter mobilni telefon s polno baterijo, zaščito pred vodo in zunanjo polnilno baterijo.
Vreme je v hribih tudi poleti zelo nepredvidljivo, zato je treba redno spremljati vremensko napoved. Gorski reševalci svetujejo, da pred odhodom na turo večkrat preverimo aktualno vremensko napoved (zanesljiv vir je Arso) ter druge obvestimo, kam gremo in kdaj se vrnemo. Upoštevati je treba možnost hude vročine in skrbeti za hidracijo, za prečkanje snežišč pa je tudi v zgodnjem poletju potrebna uporaba derez in cepina.
Čedalje več reševanja psov
Ob čedalje pogostejših primerih reševanj psov v hribih gorski reševalci pozivajo k odgovornosti in preudarnosti lastnikov psov: v hribe s psom naj se odpravijo le, če so nanje pripravljeni oboji, tako lastniki kot psi.
»V zadnjih petih letih smo posredovali v 45 intervencijah, kjer so bili udeleženi psi, ob tem pa se je pogosto pojavila tudi nevarnost za skrbnika psa,« je povedal Žan Karničar, podpredsednik GRZS.
Povedal je, da so v zadnjih petih letih v okolici bivakov posredovali sedemintridesetkrat. »Bivaki so majhna, preprosto opremljena zasilna gorska zavetišča, v naši državi jih je 17. Mnogi so stalno na voljo in jih ni mogoče rezervirati, toda velja, da če pride nekdo, ki je izčrpan, se mu moramo umakniti in mu dati prednost pri počitku,« je dejal Karničar.
Dodal je, da nekateri pohodniki bivake uporabljajo kar za brezplačno zavetišče, še posebej bivak pod Skuto, ki je med tujimi pohodniki priljubljen zaradi privlačnih fotografij, s katerimi se hvalijo na družbenih omrežjih. »Gor še pridejo, navzdol pa nespametni pohodniki potrebujejo pomoč,« je odkrito povedal Žan Karničar.
