Mladinski delavci in delavke so pogosto prva zaupanja vredna oseba, ki sliši za kršitev ali stisko mladih na področju trga dela. Njihova naloga ni nadomeščati pravnikov, inšpektorata ali sindikatov, temveč odpreti prostor za pogovor, postaviti prava vprašanja, prepoznati tveganje, posredovati informacije ter mlade pravočasno usmeriti do strokovne pomoči. Z usposabljanji smo v projektu DD - dostojno delo več kot 400 mladinskim delavcem in delavkam predali znanja in orodja o delovnem in socialnem pravu, ekonomskih in socialnih vidikih prekarnosti ter vplivih negotovega dela na duševno zdravje, s katerimi lahko mladim pomagajo pri razumevanju sveta dela in jih podprejo pri prvih korakih na poklicni poti. Podatki, pridobljeni v sklopu projekta kažejo, da mladinski delavci in delavke pridobljeno znanje uporabljajo pri delu z mladimi, pogosteje odpirajo teme prekarnosti in mlade učinkoviteje usmerjajo do podpore. V mladinskih centrih in organizacijah mladinskega sektorja mladi dobijo informacije, podporo in varen prostor za pogovor o vprašanjih, povezanih z delom in širše.
Hkrati pa se mladinski delavci in delavke, ki so v vsakodnevnem stiku z mladimi v mladinskih organizacijah in mladinskih centrih, sami soočajo s problematiko prekarnosti. Kot je pokazala raziskava Mladinski delavci v Sloveniji, ki jo je opravilo ministrstvo in pristojen Urad za mladino v prvi polovici leta 2026. Mladinski delavci in delavke se soočajo s strukturnimi ovirami, ki vključujejo negotove zaposlitvene pogoje, projektno financiranje, administrativne obremenitve, pomanjkanje stabilnih podpornih mehanizmov ter omejen vpliv na odločitve, ki oblikujejo delo na terenu. Raziskava izpostavlja, da so izzivi in ovire v mladinskem delu strukturni problem. “Brez njihovega sistemskega naslavljanja obstaja resno tveganje, da se bo breme prilagajanja še naprej prenašalo na posameznike, kar neposredno ogroža stabilnost kadra in kakovost dela z mladimi.”
Mladinski delavci in delavke z mladinskim delom, ki ustvarja zaupen krog med mladimi in krepi skupnost, vzpostavljajo odnose v neformalnih in varnih okoljih, zato prepoznajo izzive, ki so v drugih okoljih spregledana; to pomeni, da mladinsko delo ni zgolj dopolnitev izobraževalnega sistema, temveč pomemben del podpornega okolja mladih in širšega družbenega razvoja. Da lahko to vlogo opravlja kakovostno in dolgoročno, potrebuje tudi stabilne pogoje za delo. Vlaganje v mladinski sektor ni le vlaganje v organizacije in zaposlene, temveč tudi v mlade, njihovo samostojnost in sposobnost odzivanja na izzive hitro spreminjajoče se družbe. Konzorcij projekta zato poziva k jasnejši strateški umestitvi mladinskega sektorja in mladinskega dela v družbi, ki pomembno dopolnjuje formalno izobraževanje in druge akterje v življenju mladih, kar je še toliko bolj pomembno ob vse hitrejših družbenih spremembah in družbenih izzivih mladine, na katere posamezni akterji (npr. šola, starši) ne morejo odgovoriti sami.
Projekt DD-dostojno delo se izvaja konzorcij partnerjev: Zavod Nefiks (vodilni konzorcijski partner), Zavod mladinska Mreža MaMa, Socialna akademija, Zavod PIP, Inštitut za mladinsko politiko. Sofinancira ga Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada +).
