»Pogosto mislimo, da je delo opravljeno, ko povečamo delež obnovljivih virov energije. V resnici se takrat začne najpomembnejše, uporabljati električno energijo tam, kjer danes še vedno uporabljamo nafto in zemeljski plin. To pomeni več električnih avtomobilov, več toplotnih črpalk za ogrevanje domov in več električne energije v proizvodnji,« pravi Arthur Vašarević, direktor podjetja Schneider Electric za regijo Zahodnega Balkana.
»Pred desetimi leti je bilo glavno vprašanje, kako proizvesti več čiste električne energije. Danes pa je vprašanje, kako to energijo pripeljati do avtomobilov, tovarn, poslovnih stavb in domov. Prav tu se kaže uspešnost energetskega prehoda,« dodaja.
Podatki to potrjujejo. Električna energija danes predstavlja le približno 23 odstotkov celotne porabe energije v Evropski uniji, ta delež pa se v zadnjih desetih letih skoraj ni spremenil. Največ energije še vedno porabijo promet, ogrevanje in industrija, v teh sektorjih pa še vedno prevladujejo nafta, zemeljski plin in druga fosilna goriva. Z drugimi besedami: Evropa je uspela proizvesti vse več čiste električne energije, vendar je še ni začela dovolj uporabljati tam, kjer je poraba energije največja.
»Če električna energija predstavlja le četrtino celotne porabe energije, je jasno, koliko prostora za napredek še imamo. Brez elektrifikacije prometa, ogrevanja in industrije ne moremo govoriti o uspešnem energetskem prehodu,« poudarja Vašarević.
Več kot podnebno vprašanje
Elektrifikacijo pogosto povezujemo z bojem proti podnebnim spremembam. Vendar njen vpliv daleč presega varstvo okolja. Gre tudi za vprašanje gospodarstva. Evropa danes uvozi približno 60 odstotkov energije, ki jo porabi, kar pomeni, da vsako leto ogromni zneski denarja odtekajo iz Evrope. Če bomo več energije uporabljali v obliki električne energije, proizvedene v Evropi iz obnovljivih virov, bomo uvažali manj nafte in zemeljskega plina, več vlagali v domačo infrastrukturo, denar pa bo ostajal v evropskem gospodarstvu.
Ocene kažejo, da bi pospešena elektrifikacija do leta 2040 lahko zmanjšala stroške uvoza fosilnih goriv za približno 250 milijard evrov letno.
»Vsakič, ko nafto ali zemeljski plin nadomestimo z električno energijo, proizvedeno v Evropi, denar ostane v evropskem gospodarstvu. To pomeni več naložb, več delovnih mest in večjo odpornost na svetovne motnje,« pravi Vašarević in dodaja: »Elektrifikacija ni več zgolj energetska politika. Postaja industrijska in gospodarska politika Evrope.«
Za države Zahodnega Balkana to pomeni priložnost, da svoja gospodarstva posodobijo hitreje, kot so to nekoč morale razvitejše evropske države. »Naša regija ima veliko prednost. Ni ji treba ponavljati poti, ki so jo prehodile razvitejše države. Takoj lahko vlagamo v pametna omrežja, digitalizacijo industrije in električno mobilnost. To je ena največjih razvojnih priložnosti tega desetletja.«
Zakaj je elektrifikacija učinkovitejša?
Razlog, da elektrifikacija postaja tako pomembna, ni politika, temveč fizika. Na primer motor avtomobila na bencin ali dizelsko gorivo pretvori v koristno delo le od 20 do 30 odstotkov energije iz goriva. Preostanek se izgubi predvsem v obliki toplote. Električni motor pa izkoristi približno 90 odstotkov prejete energije. Podobno velja tudi za ogrevanje. Toplotne črpalke lahko iz ene kilovatne ure električne energije proizvedejo tri do štiri kilovatne ure toplotne energije, zato porabijo bistveno manj energije kot klasični sistemi ogrevanja.
»Ko električni motor izkoristi skoraj vso prejeto energijo, klasični motor pa večino izgubi v obliki toplote, je težko najti razumen argument proti elektrifikaciji,« pravi Vašarević. »Ljudje pogosto mislijo, da elektrifikacija pomeni večjo porabo električne energije. V resnici je cilj porabiti manj skupne energije za enak rezultat. To pomeni nižje stroške za prebivalce, večjo učinkovitost za podjetja in večjo konkurenčnost gospodarstva.«
Vprašanje prihodnje konkurenčnosti
Razprava o elektrifikaciji se danes vse manj vodi zgolj zaradi podnebnih ciljev, vse bolj pa zaradi vprašanja, kdo bo imel močnejše in konkurenčnejše gospodarstvo.
»Elektrifikacijo pogosto obravnavamo kot energetsko temo, vendar je predvsem gospodarska tema. Odločala bo o tem, kje bodo zgrajene nove tovarne, kam bodo usmerjene naložbe in katera gospodarstva bodo uspešnejša v naslednjih dvajsetih letih.«
Države, ki bodo prve posodobile svoje gospodarstvo in povečale uporabo električne energije, bodo imele pomembno konkurenčno prednost.
»Elektrifikacija ni trend, ki bo morda šele prišel. Je nova industrijska revolucija Evrope. Vprašanje ni več, ali se bo zgodila, temveč kdo jo bo prvi izkoristil,« sklene Vašarević.
