"Ni absolutno nobenega dvoma, da so podnebne spremembe, ki jih je povzročil človek, igrale vlogo pri nastanku pogojev za nesrečo," je povedala Friederike Otto, klimatologinja na Imperial College London in ena od avtoric študije.

Po navedbah organizacije WWA nesreče ni povzročil en sam vremenski pojav, temveč je med drugim šlo za kombinacijo dolgoročnega segrevanja ozračja, taljenja ledenikov in geološke nestabilnosti. "Podnebne spremembe je torej najbolje razumeti kot destabilizacijski dejavnik, ki je deloval na že obstoječo geološko predispozicijo, in ne kot temeljni vzrok za podor," je pojasnila.

Pobočje bi lahko oslabil tudi potres z magnitudo 7,8 iz leta 2015, čeprav njegova natančna vloga ostaja negotova, še navaja študija.

Podor ledenika in odlom del skale konec avgusta na območju med Nepalom in kitajskim Tibetom je sprožil plazove in poplave, ki so divjale tudi s povprečno hitrostjo 188 kilometrov na uro in izbrisale celotna naselja. Nesreča je v Nepalu zahtevala 1403 življenja, 6150 je pogrešanih.

V Tibetu so po podatkih državnih medijev poplave zahtevale 43 življenj, 519 ljudi je pogrešanih.

Kot še piše v študiji, so nepalski sistemi zgodnjega opozarjanja pred poplavami pomagali rešiti življenja. Vendar so bile avgustovske poplave zanje preobsežne.

"Noben obstoječi sistem zgodnjega opozarjanja ne bi mogel zagotoviti dovolj časa za pripravo ali prepreko obsega posledic, ki so bile opazne v najbolj prizadetih območjih," je opozorila WWA.

Priporočamo