Izpoved delavca, 10 dni zasutega v predoru: V temi, blatni vodi in med trupli

Ko je Saha reševalna ekipa 4. septembra končno potegnila na varno, je njegovo prvo vprašanje pokazalo, kako močno ga je preizkušnja pravzaprav zmedla.

»Ko so me rešili, sem najprej vprašal, koliko dni je minilo,« je 30-letni Sah povedal za agencijo AFP med potjo domov v okrožju Saptari.

»Rekli so mi, da je minilo deset dni. Mislil sem, da je minilo le nekaj dni.«

Sah je bil eden od več sto delavcev v več hidroelektrarnah, ki jih je presenetila katastrofalna poplava 26. avgusta. Sprožila jo je zrušitev ledenika na meji med Kitajsko in Nepalom, do zdaj pa je zahtevala najmanj 1429 življenj, več kot 5640 ljudi še vedno pogrešajo, poroča France24.

Žena, hčerka, prijatelji in sosedje so Sahovo vrnitev domov proslavili z venci in torto, njegov dom pa okrasili z baloni in pisanimi okraski.

Njegova mati ga je v solzah tesno objela, nato pa mu v znamenje srečnega prihoda domov umila noge.

»Moj sin se je vrnil, zelo sem srečna,« je dejala.

Sah se je s solzami v očeh spominjal, kako hitro je udarila katastrofa.

Predor zalilo v nekaj minutah

»Bil sem na delu, ko nas je nenadoma zajela nepredstavljiva poplava. Valovi so bili visoki več metrov in podobni cunamiju,« je povedal.

Delavci so bili sicer opozorjeni, da prihaja poplavni val, vendar po njegovih besedah niso imeli dovolj časa za umik.

»Dobili smo informacijo, da naj bomo pozorni, saj prihaja velika poplava. Kolikor je bilo mogoče, smo bili pripravljeni in poskušali evakuirati svoje prijatelje,« je pojasnil Sah.

»Toda voda nam ni dala veliko časa … vse naprave smo izklopili ter poskušali rešiti in evakuirati prijatelje.«

Predor je bil zalit v nekaj minutah.

NEPAL

(VIDEO) Po devetih dneh še vedno živa: Iz zasutega predora potegnili ujeta delavca

Tema in osamljenost

Ko se je ločil od sodelavcev, je Sah ostal ujet in ni vedel, ali ga bo kdo sploh še lahko dosegel.

»Preživel sem zaradi svoje globoke vere in zaupanja,« je povedal.

»Ponavljal sem hindujske velike mantre in božanska energija, ki sem jo zaradi tega prejel, mi je omogočila, da me ni bilo strah in da nisem obupal,« je dodal. 

Ker ni imel čiste pitne vode, je preživel s tem, kar je bilo na voljo. »Voda je bila, vendar je bila blatna. Pil sem samo to,« je povedal. Jedel ni ničesar.

Tema in osamljenost sta bili izjemno težki, a Sah vendarle ni bil povsem sam. V bližini je preživel še en ujeti delavec, 45-letni Kabir Mahardžan.

»Bila sva fizično ločena, vendar sva se lahko pogovarjala.«

Njegov sodelavec Mahardžan je bil težje poškodovan. Foto: AP

Trupla mrtvih in zaprte oči

Kot je povedal Sah, je bilo v zasutem predoru polno preprek, počenega stekla, naplavljenega lesa in tudi trupla mrtvih sodelavcev, ki jih je vodna sila z blatom vred potisnila v predor.

»Pred mojimi očmi ni bilo ničesar, kar bi lahko videl. Večino časa sem jih imel zaprte. Bal sem se, da bi si, če bi se spotaknil ali se ponesreči v kaj udaril, oči poškodoval,« je povedal za Reuters. 

Čez čas je imel tudi težave oči spet odpreti. 

Sprva se je sicer poskušal premikati naokoli, vendar je ugotovil, da bi lahko končal na še bolj nedostopnem mestu, zato je ostal tam, kjer je bil.

Imel pa je tudi poškodovano nogo, saj se je porezal.

»Čeprav sem v nekem trenutku izgubil voljo do življenja, nisem jokal. Ni imelo smisla. Skušal sem ostati pozitiven, misliti na življenje,« je povedal za Reuters. 

Slišal ropot reševalcev

»Vedel sem, da bodo prišli. Vedel sem, da se bo začela reševalna akcija,« je dejal.

»Slišal sem delovanje strojev in rožljanje lestev. Približno 10 do 12 ur pred rešitvijo sem jasno slišal ljudi, ki so delali. To mi je vlilo resnično upanje.«

Po desetih dneh izkopavanja se je reševalcem le uspelo prebiti do Saha in Mahardžana in ju živa potegniti iz zasutega predora. 

Oba sta se sicer srečala v rovu tik pred udarom poplave.

»Imela sva zelo malo časa, zato sva se namesto navzdol odpravila navzgor po predoru,« je povedal Sah.

»Verjela sva, da tudi velika poplava ne bo segla tako visoko. Prišla sva do šestega nadstropja, ko je od spodaj začela vdirati voda. Najprej sva začutila zračni pritisk, nato je prišla voda. V kaosu sva se ločila. Voda je odnesla moj mobilni telefon. Ne vem, kam je takrat odneslo Kabirja.«

Sah poziva reševalce, naj ne obupajo. Foto: Reuters

»Dobil sem drugo življenje«

Sah je nekaj dni okreval v bolnišnici v Katmanduju. Zdaj pravi, da ga prevevajo mešana čustva.

»Vesel sem, vendar sem hkrati žalosten. Dobil sem drugo življenje, uspelo mi je preživeti. Toda tam je bilo tudi veliko prijateljev,« je dejal.

Reševalci medtem nadaljujejo iskanje po predorih. Dan po Sahovi rešitvi, 5. septembra, so rešili še enega kitajskega delavca, od takrat pa ni bilo več znakov življenja.

Sah je pozval oblasti, naj ne prenehajo iskati in reševati ljudi. »Upam, da bo vlada nadaljevala iskanje in reševanje. Morda je še kdo živ,« je dejal. 

»Ali pa bodo lahko našli trupla prijateljev, ki so umrli, in jih predali njihovim družinam.«

ujet v predoru

Še en čudež v Nepalu: po poplavah rešili kitajskega delavca