Življenje v senci najvišjih gorskih vrhov je bilo vedno povezano z nevarnostmi. Toda dogodki na meji med Nepalom in Kitajsko so pokazali, da se tveganja za milijone ljudi, ki živijo v dolinah pod ledeniki, povečujejo. Kot smo že poročali, je uničujoč poplavni val po pobočjih v severnem Nepalu prinesel smrtonosno mešanico vode, ledu, grušča in sedimenta.
Uničeni so bili hiše, ceste, mostovi, elektrarne in druga infrastruktura. Umrlo je na stotine ljudi, številni so še vedno pogrešani. Za zdaj še ni mogoče zanesljivo določiti, kakšno vlogo so pri tem imele podnebne spremembe. Znanstveniki pa opozarjajo, da je dogajanje skladno s tem, kar pričakujejo v vse toplejšem svetu, poroča CNN.
Nepal leži namreč na enem najhitreje segrevajočih se območij na svetu. Himalaja je hkrati območje visokih gora, ledenikov, strmih pobočij in ozkih dolin, skozi katere tečejo mogočne reke. Po analizi satelitskih posnetkov se je z gore Langtang Lirung na severu Nepala odlomil ogromen kos ledenika, širok približno 600 metrov. Ob tem se je sprožil tudi zemeljski plaz.
Znanstveniki že opozarjali
Gre za dogodek, ki je bil po oceni Prashanta Barala, strokovnjaka za kriosfero pri nepalski podnebni organizaciji ICIMOD, bistveno večjih razsežnosti kot karkoli v preteklosti. Dogodek je bil izjemno silovit, natančne vzroke pa bo mogoče razvozlati šele s podrobnejšimi analizami.
Toda prav na takšne smrtonosne poplave so znanstveniki že opozarjali. »Ne glede na to, ali je mogoče ta konkretni dogodek neposredno povezati s podnebnimi spremembami ali ne, je to nekaj, kar smo pričakovali,« je za CNN povedal Dan Shugar, geolog z Univerze v Calgaryju.
Posledice vsesplošne otoplitve pa bi kmalu lahko začeli čutiti tudi ljudje daleč od Himalaje. V prihodnjih letih naj bi se namreč stalila kar polovica od več kot 200.000 gorskih ledenikov po svetu. Na območju Hindukuša in Himalaje, ki vključuje tudi Nepal, pa se je hitrost izgubljanja ledeniškega ledu od leta 2000 podvojila, kažejo nove raziskave organizacije ICIMOD.
Veliko nevarnost predstavljajo ledeniška jezera
Ledeniki pa niso edina nevarnost. Pomembno vlogo ima tudi permafrost oziroma trajno zamrznjena tla – mešanica prsti, skal, sedimenta in ledu. »Na visoke gore, kot so te, lahko gledamo kot na razpokano kamninsko podlago, ki jo skupaj drži led, ki zapolnjuje razpoke,« je za medij pojasnil Richard Waller z britanske univerze Keele.
Ko temperature naraščajo, se led tali, permafrost odmrzuje, pokrajina pa se začne premikati. Ogromni deli gorskih pobočij lahko postanejo nestabilni in zdrsijo v dolino. Dodatno nevarnost predstavljajo ledeniška jezera, ki nastajajo zaradi taljenja ledenikov. Ko se napolnijo do skrajnih meja, lahko njihovi naravni nasipi popustijo. Takrat se ogromne količine vode in grušča po strmih gorskih pobočjih poženejo v dolino.