Gre za atola Bikar in Bokak na Marshallovih otokih, ki so ju razglasili za prvo nacionalno morsko zavarovano območje te otoške države. Nova raziskava, objavljena v reviji Frontiers in Marine Science, je pokazala, da sodita med najbolje ohranjene morske ekosisteme v regiji.
Narava skoraj nedotaknjena
Kot piše ScienceAlert, so znanstveniki analizirali podatke, zbrane med odpravo leta 2023, ko so podrobno raziskali življenje na kopnem, koralnih grebenih in v morskih globinah.
Bikar je od najbližjega naseljenega atola oddaljen približno 116 kilometrov, Bokak pa okoli 385 kilometrov. Prav njuna odmaknjenost je pripomogla k ohranitvi tamkajšnjih ekosistemov.
»Bikar in Bokak nista pomembna le za Marshallove otoke, temveč za ves planet. Njuna ohranjenost je rezultat predanosti skupnosti atola Utirik, ki že desetletja v skladu s tradicionalnimi praksami varuje te občutljive ekosisteme,« je za ScienceAlert poudaril Alan Friedlander, morski ekolog z Univerze na Havajih, ki je vodil raziskavo.
Avtorji pojasnjujejo, da odmaknjeni oceanski atoli ponujajo eno zadnjih možnosti za preučevanje naravnih sistemov, v katerih so veliki plenilci, morske ptice in avtohtono rastlinstvo razmeroma dobro obvarovani pred neposrednim človekovim vplivom.
Morski psi na grebenih
Znanstveniki so med raziskavo zabeležili najmanj 266 skupin grebenskih rib iz 38 družin. Večjo skupno biomaso rib, torej maso živih organizmov na opazovanem območju, so ugotovili na atolu Bokak.
Posebej izstopa številčnost morskih psov. Na zunanjih delih koralnih grebenov so predstavljali 26,8 odstotka ribje biomase na atolu Bikar in kar 33,9 odstotka na atolu Bokak.
Tako velika zastopanost plenilcev je pomembna, saj kaže, da so se na teh območjih ohranili zapleteni odnosi med vrstami, ki jih je človek v številnih drugih morskih ekosistemih že porušil.
Raziskovalci so s podmornicami preučevali tudi življenje na globinah do 275 metrov. Tam so našteli 138 skupin rib, med njimi 14 takšnih, ki jih na Marshallovih otokih še niso opazili. Kamere, nameščene na še večjih globinah, pa so odkrile dodatnih 79 skupin rib.
Sledi morskih želv
ScienceAlert piše, da bogastvo narave ni omejeno le na podvodni svet. Znanstveniki so na atolih zabeležili 17 vrst morskih ptic in velike kolonije, ki tam gnezdijo. Na obalah so našli tudi 71 sledi morskih želv in 132 vdolbin, ki so jih živali izkopale za odlaganje jajc. Večina jih je bila na atolu Bikar.
»Na teh atolih so velike kolonije morskih ptic, dobro razvito avtohtono rastlinstvo, aktivna gnezdišča želv ter velika biomasa grebenskih rib in velikih plenilcev. Za Bokak so značilni koralni grebeni, strukturno raznolika življenjska okolja v tako imenovanem somračnem pasu ter presenetljivo raznolike in slabo poznane združbe organizmov v globokem morju,« je pojasnil Friedlander.
Zgodovina morskih ekosistemov
Znanstveniki menijo, da lahko atola Bikar in Bokak služita kot pomembno merilo za ocenjevanje stanja drugih morskih ekosistemov. Kot navaja ScienceAlert, so se namreč številni koralni grebeni po svetu v zadnjih desetletjih močno spremenili zaradi ribolova, onesnaževanja, segrevanja morja in drugih človekovih dejavnosti.
Zato redka območja z minimalnim neposrednim človekovim vplivom raziskovalcem omogočajo primerjavo in oceno, kako zelo so se spremenili drugi ekosistemi.
»Sodita med najboljša ekološka referenčna območja, ki jih imamo. Pomagata nam razumeti, kaj smo izgubili drugje, in nam dajeta ključna spoznanja, potrebna za učinkovito varovanje in obnovo narave,« je dejal Friedlander.
Človeški vpliv
Kljub odmaknjenosti atola Bikar in Bokak nista povsem nedotaknjena. ScienceAlert piše, da so znanstveniki med odpravo ugotovili, da na obeh živijo polinezijske podgane, ki niso avtohtoni del tamkajšnjih ekosistemov.
Poleg tega sta atola izpostavljena globalnim grožnjam, kot so segrevanje morja, beljenje koral in zakisljevanje oceanov. Raziskovalci opozarjajo, da odmaknjenost sicer zmanjšuje neposredni človekov pritisk, ne more pa odpraviti posledic preteklih človekovih dejavnosti, vnosa tujerodnih vrst in globalnih podnebnih sprememb.