Rekordno vroče leto je do leta 2030 skoraj neizogibno, saj se podnebna kriza zaostruje, opozarja Svetovna meteorološka organizacija (WMO) pri Organizaciji združenih narodov (OZN). Ker je pozneje letos pričakovati pojav El Niño, bi lahko globalni temperaturni rekord padel že leta 2027.
Izpusti ogljikovega dioksida iz fosilnih goriv še naprej naraščajo, zaradi česar se v ozračju zadržuje več toplote in prihaja do vse bolj ekstremnega vremena, vključno z rekordnim vročinskim valom, ki je ta teden prizadel Združeno kraljestvo in Evropo.
Po ocenah globalno segrevanje že zdaj povzroči eno smrt vsako minuto, število žrtev pa bo verjetno še naraščalo, če se emisije ne bodo hitro zmanjšale.
Brutalen opomnik
Poročilo, ki ga je za WMO pripravil britanski meteorološki urad Met Office, napoveduje 86-odstotno verjetnost, da bo vsaj eno leto v obdobju med letoma 2026 in 2030 preseglo leto 2024 kot najtoplejše doslej zabeleženo leto. Obstaja tudi 75-odstotna verjetnost, da bo povprečna temperatura v petletnem obdobju med letoma 2026 in 2030 za več kot 1,5 stopinje Celzija višja od predindustrijskega povprečja.
Simon Stiell, vodja podnebnega programa OZN, je dejal: »Najnovejši vročinski val v Evropi je brutalen opomnik na vse hujše posledice podnebne krize – tako za ljudi kot za gospodarstvo. Močno prizadeti so tudi številni drugi deli sveta, kot so Indija in drugi deli Azije.«
Dodal je: »Zaščita človeških življenj, podjetij in gospodarstev pred ekstremno vročino ter številnimi drugimi naraščajočimi stroški podnebnih sprememb je temeljna naloga vsake države – in začne se s precej hitrejšim opuščanjem odvisnosti od fosilnih goriv.«
Ob tem je poudaril, da je čista energija danes cenejša od fosilnih goriv in jo je mogoče hitreje vzpostaviti.
Znanstveniki že dolgo opozarjajo, da segrevanje za več kot 1,5 stopinje Celzija povečuje tveganje nastanka hujših vročinskih valov, suš, neurij in poplav ter otežuje prilagajanje skupnosti na podnebne spremembe. Vendar pa vsaka preprečena desetinka stopinje zmanjša škodo.
Dosega cilja pariškega sporazuma, da bi omejili rast globalne temperature na 1,5 stopinje Celzija nad predindustrijsko ravnjo, se umešča v 20-letno obdobje, vendar je zdaj malo verjetno, da bo cilj dosežen. Šibkejši cilj omejitve na 2 stopinji Celzija pa ostaja dosegljiv, če bodo države sprejele nujne ukrepe.
Poročilo WMO ugotavlja, da je manj kot enoodstotna verjetnost, da bi katero koli posamezno leto med letoma 2026 in 2030 preseglo 2 stopinji Celzija nad predindustrijskim povprečjem.
Kaj bo prinesel El Niño?
Globalne temperature naj bi dodatno zvišal El Niño – naravni in ciklični vremenski pojav segrevanja oceanskih tokov, ki ga zdaj pričakujejo do konca leta.
Najnovejša napoved ameriške Nacionalne uprave za oceane in ozračje (NOAA) kaže 96-odstotno verjetnost pojava El Niña med decembrom 2026 in februarjem 2027. Obstaja tudi 35-odstotna možnost za zelo močan oziroma »super« El Niño.
El Niño nastane zaradi sprememb vetrov v Tihem oceanu, ki povzročijo sproščanje toplote, shranjene v oceanu, v ozračje.
Dr. Leon Hermanson, glavni avtor poročila WMO, je dejal: »Za konec leta 2026 je napovedan El Niño, kar povečuje možnost, da bo leto 2027 naslednje rekordno vroče leto.«
Met Office je vodilni center WMO za letne in desetletne podnebne napovedi ter združuje podatke 13 inštitutov po svetu.
Novo poročilo napoveduje, da bodo naslednje zime na Arktiki v povprečju za 2,8 stopinje Celzija toplejše od nedavnih povprečij, kar pomeni, da se ta regija segreva več kot trikrat hitreje od svetovnega povprečja.
Poročilo vsebuje tudi napovedi padavin. Po njih naj bi bili severna Evropa, območje Sahela, Aljaska in Sibirija v obdobju med majem in septembrom v naslednjih petih letih bolj namočeni kot običajno, medtem ko naj bi bila Amazonija bolj suha.
