Cepiva veljajo za enega najučinkovitejših stebrov javnega zdravja, vendar po poročanju Guardiana znanstveniki svarijo, da so splošna neodločnost in dvomi o cepljenju v Evropski uniji prispevali k padcu precepljenosti ter ponovnemu pojavu bolezni, ki jih je mogoče preprečiti s cepivi.
Skrb vzbujajoči trendi
V Bolgariji, na Cipru, v Irski, na Nizozemskem, v Romuniji in na Švedskem se je precepljenost znižala pri vseh sedmih analiziranih cepivih. V Nemčiji in Španiji so ugotovili padec pri petih od sedmih cepiv, medtem ko se je v Franciji in Italiji precepljenost pri štirih cepivih povečala, pri treh pa zmanjšala.
Najvišjo stopnjo precepljenosti imata Luksemburg in Portugalska, kjer je precepljenost pri vseh sedmih cepivih dosegla vsaj 95 odstotkov. Najnižja stopnja precepljenosti pa je dosežena v Romuniji, kjer je padla pod 80 odstotkov.
Znanstveniki ugotavljajo, da se je trend padanja začel med letoma 2019 in 2022, kar se neposredno časovno ujema s pandemijo covida-19 in obdobjem tik po njej. Kot enega ključnih razlogov izpostavljajo resne motnje v rednih nacionalnih programih cepljenja otrok v tem kriznem obdobju.
Guardian še navaja, da so znanstveniki opozorili, da takšen padec precepljenosti močno povečuje tveganje slabljenja kolektivne in posameznikove imunosti proti nalezljivim boleznim. »Nujno je usklajeno mednarodno, nacionalno in lokalno ukrepanje, da bi nam te nevarne trende uspelo obrniti,« so sklenili avtorji raziskave.