Slovenski pediatri so že večkrat naleteli na nenavadne zabeležke o cepljenju otrok. Starši, ki so pred tem vztrajno zavračali cepljenje otroka pri izbranem zdravniku, so zabeležke oziroma nalepke o cepljenju pridobili v Avstriji, nam je potrdil pediater Denis Baš. K izbranemu zdravniku otroka so prišli po potrdilo o cepljenju proti ošpicam, mumpsu in rdečkam. Tovrstna zaščita je, razen pri redkih izjemah, pogoj za obiskovanje slovenskih javnih in javno sofinanciranih vrtcev. Zabeležka iz tujine v teh primerih ne zadošča: da je bil otrok cepljen, se morajo strinjati tudi v slovenskem zdravstvu.
V dvomih, ali so bili otroci res cepljeni čez mejo, so nekateri pediatri predlagali določanje protiteles. Starši so to možnost odklonili, pediatri pa so zavrnili izdajo potrdil, je pojasnil Baš, ki vodi sekcijo za primarno pediatrijo pod okriljem Slovenskega zdravniškega društva. Z dogajanjem so seznanili Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), je pojasnil. Vprašljivih zabeležk ne očitajo avstrijskemu zdravstvu, je poudaril Denis Baš, gre za ravnanje posamičnih tamkajšnjih zdravnikov.
Pogoj, ki vrat ne zapira nepredušno
Kadar iz potrdila pediatra o zdravstvenem stanju otroka izhaja, da ni bil cepljen proti ošpicam, mumpsu in rdečkam, zakon o nalezljivih boleznih predvideva zavrnitev vključitve v javni vrtec ali javno sofinancirani program zasebnega vrtca. Izjema so medicinski razlogi, da otrok ni cepljen, pri čemer pa trditve staršev znova ne zadoščajo. Tovrstne razloge mora potrditi odločba o opustitvi cepljenja. Vrata javnih in javno sofinanciranih vrtcev pa tudi v teh primerih niso nepredušno zaprta. Otroka je mogoče vključiti tudi, ko postopek pridobitve odločbe o opustitvi cepljenja še traja.
Med razloge za opustitev cepljenja zakonodaja šteje alergijo na sestavine cepiva, resen neželeni učinek cepiva po predhodnem odmerku istega cepiva ter bolezen ali zdravstveno stanje, ki je nezdružljivo s cepljenjem. Predlog za opustitev cepljenja poda otrokov zdravnik, lahko pa tudi njegovi starši oziroma skrbniki. Ministrstvo za zdravje predlog pošlje komisiji za cepljenje, ki se izreče o morebitnih razlogih za opustitev cepljenja. Na podlagi strokovnega mnenja komisije minister v upravnem postopku izda odločbo o opustitvi oziroma neopustitvi cepljenja. Pritožbe zoper odločbo zakonodaja ne predvideva, mogoč pa je upravni spor.
Razprave o cepilni zakonodaji imajo v Sloveniji dolgo brado. Leta 2012 so na ministrstvu za zdravje razmišljali o odpravi sankcij za izmikanje cepljenju, a je ponovno širjenje ošpic po Evropi prineslo preobrat. Napoved zaostritev so oblasti uresničile v obdobju, ki ga je močno zaznamovala pandemija covida-19. Prvotno je bila na mizi možnost, da bi bila pogoj za vstop v javni in javno sofinancirani vrtec precepljenost proti vsem boleznim, za katere je predvideno obvezno cepljenje. Pred sprejemom zakonskih sprememb so bile zaostritve omiljene. Cepljenje proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi, okužbam s hemofilusom influence b in hepatitisu B v nasprotju s cepljenjem proti ošpicam, mumpsu in rdečkam ni bilo več omenjeno med pogoji vstopa v javne in javno sofinancirane vrtce.
Po porastu spet nižja precepljenost
Novela zakona o nalezljivih boleznih, ki jo je v zakonodajni postopek vložila skupina takratnih poslancev iz vrst SMC, SDS in DeSUS, velja od jeseni 2020. Precepljenost predšolskih otrok proti ošpicam, mumpsu in rdečkam s prvim odmerkom cepiva je sprva naraščala. Najvišja, 95,8- odstotna, je bila leta 2022. V zadnjih letih je začela upadati, po nedavno objavljenih preliminarnih podatkih NIJZ za lansko leto je bila 93,9-odstotna. Razlike med regijami so sicer precejšnje. V pomurski statistični regiji je bila 98-odstotna, v obalno-kraški 88-odstotna.
Za obvladovanje zelo nalezljivih ošpic je izjemno pomembna visoka, vsaj 95-odstotna precepljenost prebivalcev, poudarjajo na NIJZ. »Če pade pod prag, je tako imenovana kolektivna imunost porušena,« so posvarili. V Sloveniji ni izbruhov ošpic, večina okužb v zadnjih letih je bila vnesena iz tujine. V nekaterih drugih evropskih državah se ošpice nasprotno še vedno pogosto pojavljajo, večinoma pri necepljenih ali nepopolno cepljenih osebah, so opozorili na NIJZ. »Najbolj ogrožene so ranljive skupine: dojenčki, ki še niso dovolj stari za cepljenje, in imunokompromitirane osebe, ki zaradi narave bolezni ali zdravil, ki jih prejemajo, ne smejo prejeti živih cepiv,« so pojasnili. Spomnimo, gre za cepiva z oslabljenimi virusi.
Pozabljena grožnja
Upad precepljenosti proti ošpicam je posledica več dejavnikov, so ocenili na NIJZ. »Eden ključnih je zmanjšano zaznavanje tveganja za bolezen, ki je zaradi uspešnega cepljenja pri nas skoraj ne poznamo, zato je ljudje ne dojemajo kot resno grožnjo,« ugotavljajo. Pred uvedbo cepljenja proti ošpicam je v Sloveniji po podatkih NIJZ zbolelo do 7000 otrok na leto, nekaj jih je tudi umrlo, z uvedbo obveznega cepljenja proti ošpicam leta 1968 pa se je število obolelih močno zmanjšalo. Bistveno vlogo pri upadanju precepljenosti ima po opažanju NIJZ tudi širjenje napačnih informacij o varnosti in učinkovitosti cepiv, zlasti preko družbenih omrežij. Sami si starše prizadevajo doseči z različnimi komunikacijskimi orodji, so sporočili. Med drugim zagotavljajo brošure, ki jih prejmejo starši, pot naprej vidijo tudi v izobraževanju in rednem strokovnem usposabljanju zdravstvenih delavcev, ki izvajajo cepljenje.
Nižja kot precepljenost proti ošpicam je bila lani precepljenost predšolskih otrok proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi, okužbam s hemofilusom influence b in hepatitisu B. Pri tretjem odmerku je bila 90,3-odstotna. Še bistveno nižja kot v primeru omenjenih obveznih cepljenj je bila precepljenost proti pnevmokoknim okužbam, ki lahko med drugim povzročijo vnetje srednjega ušesa, pljučnico, okužbo krvi in vnetje možganskih ovojnic. Lani je bila po preliminarnih podatkih NIJZ 54,9-odstotna. Za to cepljenje staršem sicer ni treba seči v žep, a je odločitev zanj prostovoljna. Ob tako nizkih številkah so pediatri zaskrbljeni, je potrdil Baš. V primeru obveznega cepljenja so občutno višje, je izpostavil, a se lahko kljub temu zgodi, da je na posamezni šoli ali v skupini družin, ki se družijo, delež otrok brez tovrstne zaščite bistveno višji. Sogovornik ob tem opozarja, da je resničnost podatkov o tem, ali je bil otrok cepljen, izredno pomembna. To na primer velja ob sprejemu otroka v bolnišnico, je izpostavil, saj lahko informacija vpliva tudi na odločitve o zdravljenju.