Španijo je ta teden pretresla novica o hudi železniški nesreči, ki je obenem srhljivo spominjala na podobno tragedijo izpred komaj devetih mesecev. Takrat sta v bližini Córdobe trčila dva vlaka, pri čemer je umrlo 46 ljudi. Tokrat so reševalci v osrednjem delu države, na območju Toleda, iz razbitin vlakov, raztresenih po tirih in pobočju nasipa, izvlekli 69 trupel.
Za svojce žrtev je to predvsem neizmerna osebna tragedija. Za Španijo pa je nesreča postala tudi nacionalna katastrofa, ki je omajala zaupanje v varnost železniškega prometa in vladno sposobnost zagotavljanja javne varnosti. Uradna preiskava nesreče v Toledu se je šele začela, vendar je vlada že v prvih urah po trčenju poskušala usmerjati razpravo o vzrokih tragedije.
Minister za promet Óscar Puente je začel opozarjati na možnost človeške napake in s tem odgovornost čim bolj oddaljevati od vlade. V petek je na novinarski konferenci drugič predstavil tako imenovana objektivna dejstva o nesreči in odgovoril na vse glasnejše kritike, poroča BBC.
Zahtevajo odstop ministra
Opozicijska Ljudska stranka (PP) medtem zahteva njegov odstop, ki bi bil po njihovem mnenju moralno in etično dejanje. Puente je najprej izrazil globoko bolečino in žalost zaradi žrtev, nato pa odločno zavrnil očitke o kroničnem pomanjkanju vlaganj v železniško infrastrukturo.
Vztrajal je, da španski varnostni signalizacijski sistem za hitre železnice LZB ni zastarel ali neustrezen. Enak sistem namreč uporabljajo tudi v Nemčiji in Avstriji. Priznal je sicer, da je sistem v Španiji samo letos odpovedal že 170-krat, vendar je to označil za običajen pojav, primerljiv s povprečjem Evropske unije.
Ključno vprašanje je, kaj se zgodi, ko sistem odpove in se nadzor nad železniško progo prenese na ročno upravljanje. Prav v takšnih okoliščinah naj bi prišlo do usodnih človeških napak.
Usodni ukaz za nadaljevanje vožnje
Po ministrovih besedah je kontrolor prometa v nekem trenutku vlaku, ki je obstal na progi, dovolil ponovni zagon in nadaljevanje vožnje s hitrostjo do 160 kilometrov na uro, čeprav je bil na tirih pred njim že drug vlak. Nevarnost trčenja je bila razvidna tako iz zvočnih posnetkov telefonskih pogovorov med strojevodjo in kontrolorjem kot tudi z velikih zaslonov v nadzornem centru v Madridu.
»Delovali so. Preverili smo. Videli so, kaj se dogaja,« je potrdil Puente. Kljub temu vlaku, ki je nadaljeval vožnjo, nihče ni ukazal, naj se ustavi. »Nisem sodnik, vendar so to dejstva,« je dejal minister.
Na vprašanje, ali bo kljub temu prevzel osebno in politično odgovornost ter odstopil, je odgovoril, da je njegova dolžnost ostati na položaju. »Soočil se bom z razmerami, pojasnil okoliščine in razjasnil vprašanja. Razmislil bom, kako izboljšati sistem in povrniti zaupanje ljudi, ki želijo potovati z vlakom ter se pri tem počutiti mirno in varno,« je poudaril.
Dve tragediji v devetih mesecih
»Ne gre zgolj za zelo hudo nesrečo, temveč za drugo takšno tragedijo v zelo kratkem času,« opozarja Paco Camas iz raziskovalne agencije Ipsos. Preiskava januarske nesreče v Adamuzu pri Córdobi je še vedno odprta. Prva poročila so nakazovala, da bi bil lahko vzrok razpoka na tirnici, kar je precej drugače od okoliščin zadnje nesreče.
Kljub različnim možnim vzrokom pa je učinek obeh tragedij podoben. »Ljudje zaradi takšnih dogodkov izgubijo zaupanje ne samo v železnice, ampak tudi v institucije na splošno. V Španiji pa vemo, da ljudje v takšnih primerih krivdo pripisujejo vladi,« opozarja Camas. Za Sánchezovo vlado je to najnovejša v nizu političnih kriz, ki se stopnjujejo že dlje časa.
Korupcijski očitki, migracije in stanovanjska kriza
Premierja že dlje časa spremljajo obtožbe o korupciji, povezane z njegovimi najbližjimi družinskimi člani. Vsi očitki so bili zavrnjeni. Poleti je sledil nenaden prihod večjega števila migrantov iz Maroka v špansko eksklavo Ceuto, kar so desničarski politični nasprotniki izkoristili za očitke o nesposobnosti vlade in nezadostnem financiranju javnih služb.
Nato je Španijo pretresel videoposnetek nasilne deložacije starejše ženske iz njenega doma. Posnetek se je hitro razširil po družbenih omrežjih in sprožil proteste zaradi stanovanjske krize. Šlo je za smrt Maricarmen Abascal, ki je bila po več kot 70 letih izseljena iz svojega doma. Njen primer je postal simbol vse hujše stanovanjske stiske, visokih najemnin in prisilnih izselitev.
Prav v takšnem političnem ozračju se je Sánchez odločil za razpis predčasnih volitev. Toda možnosti za zmago njegove socialistične stranke so bile majhne že pred železniško tragedijo. Po zadnjih dogodkih so se še dodatno zmanjšale.
Opozicija v vse boljšem položaju
Najnovejše javnomnenjske raziskave kažejo, da bi lahko največ glasov dobila desnosredinska Ljudska stranka (PP), ki bi nato oblikovala koalicijo s skrajno desno stranko Vox. Pablo Simón z madridske univerze Carlos III. pojasnjuje, da ima takšna koalicija večino v skoraj 95 odstotkih njihovih izvedenih volilnih simulacij.
Sánchez je doslej vodil pozitivno volilno kampanjo, s katero je želel predvsem prepričati politično manj aktivne volilce, naj se udeležijo volitev in podprejo socialiste. Po železniški nesreči se je razpoloženje povsem spremenilo. »Popolnoma so izgubili nadzor nad politično agendo in čustvenim razpoloženjem volilne kampanje,« ocenjuje Simón.
Po njegovih besedah bo Sánchez zelo težko obrnil trend. V državi se namreč krepi splošen občutek propadanja in prepričanje, da sistem ne deluje več tako, kot bi moral. »Prisotna je nekakšna depresija, občutek, da država ne deluje pravilno,« dodaja.
Strah, jeza in nezaupanje med prebivalci
Nesreča je že sprožila manjše proteste v Madridu, ki so jih organizirale skrajno desne skupine. Policija je zaradi možnosti novih spopadov in protestov, organiziranih prek spleta, za konec tedna pripravila okrepljene varnostne ukrepe. V Toledu je med prebivalci čutiti predvsem negotovost in strah.
»Vsi smo se peljali v tišini in bili zelo žalostni,« je za Reuters povedala Paloma na železniški postaji v mestu, ko je izstopila iz skoraj praznega vlaka. Priznala je, da jo je zdaj strah uporabljati špansko omrežje hitrih železnic, hkrati pa je jezna na vlado.
»Ta nesreča bo popolnoma spremenila naše glasove. Z levega političnega pola bomo prešli na desnega. Zaradi vsega, kar se je zgodilo,« je povedala. Tudi Lucía, ki se vsak dan s hitrim vlakom AVE vozi v Madrid, je prestrašena. »Šlo je za človeško napako. Toda zdaj sta se zgodili že dve nesreči, v katerih je umrlo več kot sto ljudi. Razmere pri nas so res slabe. Nekaj se mora spremeniti,« opozarja.