Grenlandija se razprostira na 2,16 milijona kvadratnih kilometrov. Na seznamu neodvisnih držav bi se to avtonomno ozemlje Kraljevine Danske uvrstilo na visoko 12. mesto. Skoraj 80 odstotkov njene površine prekriva debela ledena odeja. In ko pravimo debela, mislimo resno – ponekod doseže debelino do 3500 metrov!
Kljub surovi podobi otok skriva bogato kulturo, fascinantno zgodovino in naravne vire, ki v zadnjih letih privabljajo pozornost svetovnih velesil.
Naravni presežki in arktična divjina
Otok se ponaša z največjim nacionalnim parkom na svetu in enim najaktivnejših ledenikov, Sermeq Kujalleq, ki je pod zaščito Unesca. Čeprav dreves skorajda ni, so pokrajine izjemno raznolike – od termalnih vrelcev na otoku Uunartoq do najčistejšega zraka in vode na planetu. Tudi geološko bogastvo je osupljivo: Grenlandija skriva redke minerale, dragulje ter po ocenah 50 milijard sodčkov nafte in plina, vendar njuno črpanje zaradi klime ostaja velik izziv. Grenlandska vlada je leta 2021 zaradi okoljskih razlogov sicer prepovedala nova raziskovanja nafte in plina.
Od Erika Rdečega do sodobnih Inuitov
Ime Zelena dežela ji je nadel viking Erik Rdeči v upanju, da bo privabil priseljence. Avtohtoni prebivalci otok sicer imenujejo Kalaallit Nunaat. Prva ljudstva so se tukaj naselila že okoli leta 2500 pr. n. št., večinski delež današnjih Grenlandcev pa je neposrednih potomcev azijskih popotnikov, ki so v 13. stoletju svoje migriranje prek ozemlja današnje Kanade sklenili na Grenlandiji. Danes 88 odstotkov prebivalstva sestavljajo Inuiti ali ljudje mešanega porekla.
Strateški dragulj na zemljevidu
Grenlandija je avtonomna država znotraj Kraljevine Danske. Njen strateški položaj v arktičnem krogu je bil za ZDA pomemben že v preteklosti. Otok so poskušale kupiti že leta 1946 za 100 milijonov dolarjev. No, tri leta kasneje je nastal Nato, s čimer so se praktične potrebe po neposrednem prevzemu otoka bolj ali manj odpravile. ZDA imajo zeleno luč za gradnjo vojaških baz na Grenlandiji, v zadnjih letih pa so svojo vojaško prisotnost tam celo zmanjševale. Seveda se vidik glede potreb po Grenlandiji spremeni, če ZDA prenehajo biti del Nata in če se poslabšajo odnosi med ZDA ter trenutnimi zaveznicami.
Otok je sicer predmet interesov zaradi treh vidikov:
- Varnost: najkrajša pot za balistične rakete med Rusijo in ZDA vodi čez otok.
- Gospodarstvo: odpiranje novih trgovskih poti zaradi taljenja ledu.
- Viri: dostop do ogromnih rudnih bogastev.
Za Donalda Trumpa pa zna biti mikavna tudi zamisel, da bi se v zgodovino zapisal kot predsednik ZDA, ki je velikost svoje države močno povečal.
Življenje na robu sveta
Z le 56.000 prebivalci ima Grenlandija najnižjo gostoto poselitve na svetu. Četrtina ljudi živi v glavnem mestu Nuuk. Življenje je unikaten preplet tradicije in modernizma: ob motornih saneh so parkirane pasje vprege, v trgovinah pa se ob uvoženih dobrinah prodaja meso tjulnjev in kitov.
Zanimivosti o vsakdanu:
- Brez cest: med mesti ni cestnih povezav; potuje se z letali, helikopterji ali čolni.
- Jezik: uradni jezik je grenlandščina (kalaallisut), iz katere izvirata besedi kajak in iglu.
- Kulinarika: nacionalna jed je suaasat, gosta juha iz mesa severnih jelenov ali morskih sesalcev.
- Naravni pojavi: poleti sonce nad arktičnim krogom sploh ne zaide, pozimi pa nebo osvetli polarni sij.
Grenlandija ostaja ena zadnjih pravih divjin, kjer narava narekuje tempo življenja, njena strateška in ekološka pomembnost pa bosta v 21. stoletju le še naraščali.