Reforma prinaša pomembno prednost zmagoviti stranki na volitvah. Melonijeva seveda računa, da bodo prihodnje leto to spet njeni Bratje Italije oziroma desna koalicija pod njenim vodstvom.
Po novem bo vsaka stranka ali koalicija, ki bo na volitvah dobila vsaj 42 odstotkov glasov, namreč upravičena do dodatnih 70 poslancev v 400-članski poslanski zbornici in do dodatnih 35 sedežev v 200-članskem senatu. Če bi ta odstotek presegli dve stranki ali koaliciji, bi bonus dobila tista z višjim odstotkom podpore.
Zakon tudi določa, da lahko ima zmagovita stranka ali koalicija skupaj z bonusom največ 220 poslancev in 113 senatorjev. V vsakem primeru naj bi novi sistem olajšal sestavljanje vlade oziroma zagotovil, da bodo te bolj stabilne – sedanja vlada Melonijeve je na oblasti manj kot štiri leta, pa je to najdlje od vseh v zadnjih 80 letih.
Koalicija je očitno zgladila trenja
Druga pomembna novost je popolnoma proporcionalen volilni sistem. Doslej so v Italiji tako izvolili dve tretjini poslancev, tretjino pa po enokrožnem večinskem sistemu po posameznih volilnih okrožjih. Po ocenah analitikov je bil ta večinski sistem nekoliko bolj v prid levi sredini.
Reforma še določa, da mora vsaka stranka ali koalicija vnaprej izbrati svojega kandidata za premierja. Koalicije bodo morale za vstop v parlament dobiti desetodstotno podporo, za stranke bo prag triodstoten. Povečano je tudi število podpisov, ki jih morajo zbrati neparlamentarne stranke za imenovanje svojih kandidatov.
Veliko trenj znotraj koalicijskih Bratov Italije, Lige in Naprej, Italije je povzročal predlog o preferenčnih glasovih, s čimer bi vodstva strank izgubila možnost določanja tistih, ki bodo prišli v parlament. Zaradi tega je predlog reforme enkrat celo padel na tajnem glasovanju, kar je povzročilo ugibanja o trdnosti koalicije in avtoriteti Melonijeve. Na koncu pa so našli kompromis, vodstva strank bodo možnost odločanja o tem, kdo bo sedel v poslanske klopi, deloma ohranila.
Opozicija: Kar izvolite, vseeno bomo zmagali
Melonijeva je po potrditvi zakonodaje dejala, da nova pravila prinašajo stabilnost in trdno podporo vsake vlade v parlamentu. »Kdor zmaga, mora biti zmožen vladati,« je zapisala.
Opozicija je do reforme kritična in vlado obtožuje, da se požvižga na demokracijo, ko tako pomembne spremembe sprejema mimo opozicije. »Ampak kar izvolite in spreminjajte volilno zakonodajo, zmagali bomo v vsakem primeru v kakršnem koli volilnem sistemu,« je dejala voditeljica največje opozicijske Demokratske stranke Elly Schlein.
Zadnje ankete kažejo padec podpore vladni koaliciji. Krivec za to je predvsem novejša skrajno desna stranka Nacionalna prihodnost evropskega poslanca in nekdanjega generala Roberta Vannaccija. Ostro nastopa proti migracijam in trdi, da je Melonijeva tu požrla predvolilne obljube, naklonjen je Rusiji in kritičen do Ukrajine. Vannacciju podpora raste, glasove pa seveda odžira strankam vladne koalicije. V zadnjih merjenjih ga podpira osem odstotkov vprašanih, njegova stranka pa je s tem na četrtem mestu.
