Vlada je bila na torkovem tajnem glasovanju poražena za en sam glas, potem ko je več parlamentarcev iz vladajoče koalicije premierke Giorgie Meloni umaknilo podporo dopolnilu, ki je veljalo za ključno za uspeh reforme. Izid glasovanja tako ogroža celoten paket reform volilnega sistema, ki je ključni projekt premierke, voditeljice desnopopulistične stranke Bratje Italije, ki vodi koalicijo konservativnih strank.
Ta poraz je po neuspehu referenduma o pravosodni reformi drugi večji politični udarec za premierko v le nekaj mesecih. Poraz je še posebej boleč, ker je volilna reforma postala ena glavnih prioritet Melonijeve in ključni element sprememb, za katere si prizadeva že vse od prevzema položaja leta 2022. »Znotraj večine je zmanjkalo nekaj glasov, kar zahteva določen razmislek,« je priznala Giorgia Meloni.
Nezaželeni preferenčni glas
Najbolj sporen del predloga zakona o volitvah je bila ponovna uvedba preferenčnih glasov, ki volilcem omogočajo izbiro posameznih kandidatov na strankarskih listah, podobno kot pri evropskih volitvah.
Čeprav je Melonijeva predlog podpirala in uvedba preferenčnega glasu v javnosti ni naletela na večje nasprotovanje, to vprašanje razdvaja koalicijske partnerje. Tajno glasovanje je uporniškim poslancem ponudilo priložnost, da ne upoštevajo navodil vodstev strank pri glasovanju.
Precej več nasprotovanja v javnosti in opoziciji pa so deležni drugi deli reforme. Ta namreč uvaja pretežno proporcionalni volilni sistem, obenem pa predvideva tudi dodatne sedeže v parlamentu za tiste stranke, ki jim uspe doseči vsaj 40 odstotkov glasov in sestaviti vladno koalicijo.
Po trenutnem sistemu je večina parlamentarcev v obeh domovih izbrana po proporcionalnem sistemu prek strankarskih list, 36 odstotkov pa jih je izvoljenih v enomandatnih okrožjih po večinskem sistemu.
Na zadnjih volitvah leta 2022 glavna opozicijska Demokratska stranka (PD) in Gibanje petih zvezd nista mogla oblikovati volilnega zavezništva, kar je desnemu bloku pod vodstvom Melonijeve olajšalo prevzem oblasti.
Do zdaj je bila desna vlada zelo trdna
V času svojega mandata je Melonijeva dosegla stabilnost, kakršna je uspela le malokateremu italijanskemu premierju. Njena vlada je na dobri poti, da septembra postane vlada z najdaljšim stažem v sedanji italijanski republiki, in če bo preživela do rednih volitev leta 2027, bo to prva povojna italijanska vlada, ki bo zaključila celoten petletni mandat.
Ta stabilnost je pomagala utrditi ugled Giorgie Meloni med evropskimi voditelji, ki so jo zaradi neofašističnega porekla njene stranke na začetku sprejeli precej hladno.
Opozicija voha kri
Doma so bila javna nesoglasja med njenimi koalicijskimi partnerji sicer pogosta, vendar so se le redko prelila v parlamentarne poraze pri vprašanjih, ki so tako tesno povezana s premierko.
Voditelji levosredinske opozicije v porazu vidijo dokaz, da Melonijeva izgublja nadzor nad parlamentarno večino, ki jo vodi. »Morali bi priznati, da jim je spodletelo, in Italiji prepustiti vlado, ki je sposobna soočiti se z izzivi države,« je v torek dejala Elly Schlein, voditeljica Demokratske stranke.
Kako se bo Melonijeva odzvala na razpoke v svoji koaliciji, za zdaj ni jasno. Najbolj radikalen scenarij bi bil, da glasovanje obravnava kot nezaupnico in se odpravi na volišča.
Ta možnost visi nad italijansko politiko že od udarca, ki ga je Melonijeva doživela marca po porazu na referendumu o reformi pravosodja.
General Vannacci napada z desne
Melonijeva se zdaj sooča z resnejšo grožnjo z desne, ki jo predstavlja novoustanovljena skrajno desna stranka Nacionalna prihodnost, ki jo je ustanovil evroskeptični poslanec in nekdanji general Roberto Vannacci. Ta premierko obtožuje, da je opustila konservativno agendo, ki jo je sploh pripeljala na oblast. Glede na to, da mu ankete že napovedujejo več kot 6-odstotno podporo, bi Vannacci ob naslednjih volitvah lahko postal odločilen akter pri oblikovanju prihodnje desnosredinske večine.