Ko je italijanska premierka Giorgia Meloni minuli teden najostreje od vseh v Evropi kritizirala oblasti v Madridu zaradi vdora migrantov v špansko enklavo Ceuta na severu Afrike, so analitiki to hitro pripisali notranjepolitičnim razlogom. Domača politična scena je pred volitvami, ki bodo prihodnje leto, res vse bolj razgibana, za to pa skrbi tudi nova sila na italijanski skrajni desnici, ki postaja grožnja strankam aktualne desne vlade pod vodstvom Melonijeve. Tej očita, da je prodala ideale, za katere se je zavzemala pred zadnjimi volitvami leta 2022, in se spremenila v »razvodenelo desnico«. Kritike izrecno letijo tudi na vprašanje boja proti migracijam in migrantom.
Ta nova sila je skrajno desna stranka Nacionalna prihodnost, ki jo je po izstopu iz vladne stranke Liga Mattea Salvinija februarja ustanovil evropski poslanec in nekdanji general Roberto Vannacci. V zadnji anketi iz prejšnjega tedna je stranka na petem mestu s 7,2 odstotka podpore, ki ji stalno raste. Pred njo so Bratje Italije Melonijeve (26,6 odstotka), največja opozicijska levosredinska Demokratska stranka (21,1 odstotka), populistično Gibanje petih zvezd (12,7 odstotka) in vladna stranka Naprej, Italija (7,8 odstotka). Nacionalna prihodnost je torej že prehitela vladno stranko Ligo, iz katere je Vannacci izšel, in je blizu tega, da prehiti stranko Naprej, Italija. To bi pomenilo, da je pred obema koalicijskima strankama Melonijeve, kar za premierko prinaša resne politične razmisleke o sestavi prihodnje desne vlade, če na volitvah zmaga.
Od posebnih enot do vodje inštituta
Vennacci na prvi pogled ni nekdo, ki bi ga v njej hotela, četudi tega še ne izključuje. Govori, da je Melonijeva po zmagi na volitvah opetnajstila volilce in spremenila stališča tako, da je postala sprejemljiva za evropsko desnico in desno sredino. Zase pravi, da je zvest skrajno desnim načelom, in del volilcev mu je očitno pripravljen prisluhniti.
Vannacci, letnik 1968, izhaja iz deloma vojaške družine, oče je bil topniški poveljnik. Ima izvrstno vojaško izobrazbo, saj je končal vojaško akademijo v Modeni, magistriral iz strateških študij na torinski univerzi ter še iz mednarodnih strateških vojaških študij v Rimu in Milanu. Bil je pripadnik posebnih enot kopenske vojske in sodeloval v operacijah v Somaliji, Ruandi, Jemnu, BiH, Afganistanu in Iraku. Na začetku državljanske vojne v Libiji leta 2011 je ščitil italijansko diplomatsko osebje. Od decembra 2020 je bil vojaški ataše na veleposlaništvu v Moskvi, tudi v času nagle zaostritve odnosov po ruski invaziji na Ukrajino februarja 2022. Junija 2023 pa je prevzel vodenje Vojaškega geografskega inštituta v Firencah. Kmalu zatem je postal ime, ki so ga v Italiji slišali vse pogosteje.
Sporna knjiga vojaka
Nekaj mesecev po prevzemu funkcije v Firencah je v samozaložbi objavil knjigo Svet, obrnjen na glavo (Il mondo al contrario), ki se po navedbah recenzentov in italijanskih medijev bere kot manifest nestrpnosti. V njej udriha po priseljencih, istospolno usmerjenih, levici, Judih, niza rasistične opazke, in to brez dlake na jeziku, saj izjavi: »Pridržujem si pravico do sovraštva in prezira.« Ker je prišla knjiga izpod peresa profesionalnega vojaka, je bila kontroverznost takoj še večja. Hitro so ga zamenjali na čelu inštituta, mu zamrznili status in proti njemu uvedli preiskavo.
Marca naslednje leto se je začela njegova politična pot. Mattero Salvini je v njem prepoznal nekoga, ki bi lahko koristil vse bolj pešajoči stranki Liga, in mu ponudil kandidaturo za evropskega poslanca, ki se je končala z njegovo izvolitvijo. Obenem je Vannacci dobil visok položaj namestnika sekretarja stranke. Ta pa je hitro postala premajhna za oba, vrstili so se spori in Vannacci je februarja ustanovil svojo stranko Nacionalna prihodnost, ki ji podpora raste.
Melonijeva še stopnjuje odziv
Vannacci javno razlaga, da bi morala biti desnica proruska in protiukrajinska. Posebno glasen je glede migrantov. Vztrajno ponavlja besede remigracija in trdi, da je beseda deportacija napačna – ta po njegovem pomeni izgon iz domovine, medtem ko je remigracija vrnitev migrantov v njihovo domovino. Remigriral ne bi le migrantov brez urejenega statusa, ampak tudi tujce s pridobljenim državljanstvom, če se še niso asimilirali, kakor koli naj bi že to ugotavljali.
V Vannacciju in njegovih kritikah vlade analitiki vidijo enega od razlogov za takšen odziv Melonijeve na krizo v Ceuti, ko je kot edina od evropskih voditeljev ukazala uvesti mejni nadzor za prihode iz Španije (vlada v Madridu je odgovorila v enaki meri za prihode iz Italije). Melonijeva je bila glede migrantov sicer vedno ostra in je pripravila shemo začasnih centrov v Albaniji, zdaj pa želi to očitno še poudariti. V ponedeljek je migrantsko tematiko razvijala naprej. Z dansko premierko Mette Frederiksen sta objavili skupno izjavo, v kateri trdita, da bi se morali migranti integrirati in sprejeti evropske vrednote: Zapisali sta: »Obe izpostavljava evropsko krščansko kulturno dediščino in jo želiva zaščititi. Od ljudi, ki pridejo v naše države in želijo, da je Evropa njihov dom, pričakujeva, da bodo spoštovali evropske vrednote in nam ne bodo vsiljevali načina življenja, ki ga nočemo.«
