HZJZ je izsledke objavil v luči afere z nezakonito odloženimi odpadki v Liki in strahov, da bi spojine PFAS že lahko ogrozile pitno vodo. PFAS je skupno ime za veliko skupino per- in polifluoriranih alkilnih spojin, ki jih zaradi zelo počasne razgradnje pogosto imenujejo večne kemikalije.
Izvedensko mnenje zagrebške geotehniške fakultete, ki ga je državno tožilstvo objavilo prejšnji teden, opozarja na nevarnost onesnaženja tal in podzemnih voda. HZJZ medtem v današnjem poročilu, ki ga povzema hrvaška tiskovna agencija Hina, poudarja, da je bila na izviru Tonkovića vrilo pri Gospiću izmerjena koncentracija PFAS daleč pod dovoljeno mejo in da trenutno ne pomeni tveganja za zdravje.
Kot še navaja poročilo, so na izviru Tonkovića vrilo izmerili koncentracijo spojin PFAS 5,2 nanograma na liter, medtem ko najvišja dovoljena vrednost znaša 100 nanogramov na liter. Več kot 97 odstotkov merljivih vzorcev ni vsebovalo spojin PFAS, preostalih 2,7 odstotka pa jih je te spojine vsebovalo v koncentracijah, ki so bile še vedno pod najvišjo dovoljeno vrednostjo.
Na zavodu poudarjajo, da prisotnost spojin PFAS v zelo nizkih koncentracijah ni značilna samo za Gospić ali Hrvaško, temveč jih zaznavajo v pitni vodi po vsej Evropi in svetu. Sama zaznava po njihovih navedbah ne dokazuje niti izvora spojin niti tega, da pomenijo tveganje za zdravje.
Po navedbah HZJZ je dolgotrajna izpostavljenost nekaterim spojinam PFAS povezana s povečanim tveganjem povišanega holesterola, oslabljenega imunskega odziva, sprememb v delovanju jeter in hormonskega sistema ter povišanega krvnega tlaka v nosečnosti, posamezne spojine pa lahko prispevajo tudi k večjemu tveganju nekaterih vrst raka.
Zavod je hrvaške rezultate primerjal s podatki iz Slovenije, Nemčije in Švice. Agencija RS za okolje (Arso) je leta 2025 spojine PFAS zaznala v podzemnih vodah na 72,4 odstotka od 163 merilnih mest, pri čemer gre za vrednosti nad mejo zaznave, ne pa nujno za preseganje dovoljenih mejnih vrednosti, so navedli.
