Hrvaški premier Andrej Plenković se te dni močno poti, a ne zaradi izjemne poletne vročine. Razlog je afera z velikimi količinami izjemno strupenih odpadkov, ki domnevno grozijo z onesnaževanjem pitne vode v delih Like in hrvaškega primorja ter na nekaterih otokih, kot sta Rab in Pag.

Afera je dobila nov zagon, ko je protikorupcijski urad (USKOK) prejšnji teden v okviru širše preiskave objavil šokantno strokovno dokumentacijo, v kateri piše, da so v testnih vrtinah v podzemnih vodah na kraškem terenu dolvodno od nezakonitega odlagališča odpadkov na vhodu v Gospić našli izjemno visoke koncentracije snovi PFAS, ki jim pogosto rečejo kar večne kemikalije. Gre namreč za spojine, ki so izjemno obstojne v naravi, same od sebe se ne razkrajajo ter se kopičijo v okolju, pitni vodi in človeškem organizmu. Analize so potrdile tudi visoko obremenitev tal s težkimi kovinami, kot so baker, svinec in antimon.

Ugotovitve izvedencev so povzročile dodatno nezadovoljstvo in paniko med lokalnim prebivalstvom, ki že nekaj let opozarja na sumljive tovornjake, ki v nočnih urah dovažajo odpadke na odlagališče pri silosu nekdanjega podjetja PPK Velebit. Opozorila in protesti so bili zaman. Zdaj je potrjeno, da pri vhodu v Gospić leži že približno 37.000 ton izrazito heterogenih industrijskih in tehnoloških odpadkov – od plastike, gume, tekstila in kovinskih delcev do ostankov obdelave elektronskih in nevarnih medicinskih odpadkov. Tja so jih vozili v okviru dobro organizirane mednarodne kriminalne mreže, ki so jo razkrili februarja lani. Večina odpadkov, okoli 33.000 ton, je zakopanih, tudi na globini osmih metrov, medtem ko jih je manjši del na dvorišču in v poslopjih odlagališča.

Glavna osumljenca sta hrvaška zakonca Šincek iz Varaždina, ki sta prek svojega podjetja Tipos Resurs domnevno organizirala nezakonit uvoz nevarnih odpadkov iz Italije, Slovenije in Nemčije na Hrvaško. Tako so storilci prišli do štirih milijonov evrov dobička.

Afero razkrili že lani, odpadki pa stojijo

Klobčič se je začel razpletati, ko so hrvaški policisti lani prijeli 13 oseb, osumljenih sodelovanja v mreži ekološkega kriminala. Glavna osumljenca sta hrvaška zakonca Šincek iz Varaždina, ki sta prek svojega podjetja Tipos Resurs domnevno organizirala nezakonit uvoz nevarnih odpadkov iz Italije, Slovenije in Nemčije na Hrvaško. Tako je po aretacijah objavil Europol. Preiskava kaže, da je šlo za najmanj 35.000 ton odpadkov, kar je storilcem kaznivih dejanj ustvarilo dobiček v višini najmanj štirih milijonov evrov. Europol je opisal tudi način delovanja skupine, katere člani so s ponujanjem prenizkih cen zmagovali na razpisih v Italiji, nato pa strupene snovi z lažnimi dokumenti, deklarirane kot nenevarna plastika za recikliranje, brez kakršne koli obdelave vozili in zakopavali na Hrvaškem. Preiskovalci sumijo, da je del uvoženih strupenih odpadkov končal tudi na lokacijah pri Benkovcu, Senju in Varaždinu.

Podjetje Tipos Resurs je imelo dovoljenje izključno za ravnanje z nenevarnimi odpadki, kot je zmleta plastika, namenjena recikliranju. V Gospiću so leta 2022 dobili dovoljenje za začasno skladiščenje in ravnanje s tovrstnimi odpadki. V okvirju preiskave so policisti novembra prijeli tudi bivšega glavnega državnega inšpektorja in nekoč močnega zagrebškega člana HDZ Andrijo Mikulića, ki ga je prvoosumljeni Šincek menda obtožil, da je zahteval pol milijona evrov podkupnine, da bi inšpekcije »prezrle« nezakonito zakopavanje odpadkov. Preiskava je tako nakazala, da naj bi mrežo pletli tudi s pomočjo korupcije v državnih institucijah.

Milanović: To je ekocid

Opozicijske stranke, leve in desne, ki niti v tem primeru ne morejo sedeti za isto mizo, so zaradi afere vsaka s svojega vidika napovedale vložitev zahteve za izredno sejo sabora o nezaupnici vladi ter pozvale k takojšnjemu odstopu premierja Plenkovića. Vladi, posebno pa vladajoči HDZ, očitajo mižanje pred ekološkim kriminalom in nesposobnost, da v letu in pol po izbruhu afere sanira območje.

Ostro se je odzval tudi predsednik države Zoran Milanović, ki je primer označil za očiten ekocid in dejal, da se vlada niti za dan več ne more opravičevati s postopki in javnimi razpisi, ker je neposredno ogroženo zdravje ljudi.

Plenković in pristojni ministri odločno zavračajo kakršno koli odgovornost. Trdijo, da se na letošnji razpis za sanacijo nezakopanih nevarnih odpadkov v Gospiću ni prijavil nihče in da so ga ponovili. Predsednik vlade je po torkovi seji vladne koalicije tudi izjavil, da opozicija in del medijev sredi poletja ustvarjata histerijo in si izmišljujeta izredne razmere. Vztraja, da so institucije ravnale v skladu z zakonom in da bo krivce za odlaganje odpadkov poiskala policija, ne pa politika.

Prebivalci zaskrbljeni

Prebivalci prizadetih območij zahtevajo nujno sanacijo terena, ker se bojijo zastrupitve pitne vode. Nekateri prebivalci Gospića so za hrvaške medije potrdili, da ne pijejo več vode iz pipe. Iz Hrvaškega zavoda za javno zdravstvo (HZJZ) občane in turiste mirijo, da redno opravljajo analize in da je voda neoporečna ter varna za pitje, ker so glavna vodna črpališča čista.

Za petek je v Gospiću sklicana izredna seja saborskega odbora za zaščito okolja in narave, na kateri bodo glasovali tudi o predlogu za uradno javno zaslišanje širšega kroga odgovornih, od ministrov in šefov sklada za zaščito okolja do inšpektorata in lokalnih politikov. To naj bi pokazalo, ali je Plenkovićeva vlada pripravljena na transparentno javno preiskavo.

Je podobno tudi v Poznanovcu severno od Zagreba?

Zgodba iz Gospića je spomnila tudi na dogajanje v Poznanovcu severno od hrvaške prestolnice, kjer so občanom jeseni lani obljubili začetek sanacije 13.000 ton nevarnih in nenevarnih odpadkov, za katere sumijo, da so jih nezakonito pripeljali iz Slovenije, je poročala Hrvaška televizija. Prebivalci tam že dolgo opozarjajo, da imajo pod okni ekološko bombo in da narašča število obolelih za rakom. Zdaj jih zaradi razkritij v Gospiću še bolj skrbi, kaj vse je končalo v njihovem kraju, je poročala HTV.

Priporočamo