V Zagrebu so danes zjutraj začeli obsežno akcijo zatiranja odraslih komarjev z zamegljevanjem, potem ko so na Hrvaškem potrdili sedem primerov okužbe z virusom Zahodnega Nila. Štirje bolniki se zdravijo na Kliniki za infekcijske bolezni, dva pa sta na intenzivni negi, poroča hrvaška radiotelevizija HRT.
Akciji je botrovalo tudi odkritje virusa pri petih poginulih vranah na različnih območjih Zagreba. Ob zatiranju odraslih komarjev zato izvajajo tudi ukrepe za uničevanje njihovih ličink v vodnih habitatih.
Uničevanje ličink je še bolj pomembno
Zamegljevanje je v Zagrebu potekalo danes med 4. in 7. uro zjutraj. Ana Klobučar, vodja oddelka za dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo pri zagrebškem zavodu za javno zdravje dr. Andrija Štampar, je pojasnila, da gre za metodo zatiranja odraslih komarjev, pri kateri naprave na vozilih insekticidno raztopino pretvorijo v meglico z zelo drobnimi kapljicami, manjšimi od 50 mikrometrov. Te se zadržujejo v zraku in nato padejo na rastlinje ter druge površine. Enak princip uporabljajo tudi pri ročnih napravah.
Klobučarjeva je poudarila, da je še pomembnejše zatiranje ličink v vodnih zbirališčih. Ob pojavu okužbe z virusom Zahodnega Nila zato poleg zamegljevanja odredijo tudi dodatne larvicidne ukrepe. Ti zajemajo različne vodne površine, od kanalov, zadrževalnikov in mirnejših delov potokov do sodov, veder in drugih posod na vrtovih ter uličnih odtokov.
Pozor tudi čebelarjem
Hrvaški zavod za javno zdravstvo (HZJZ) prebivalcem svetuje, naj se v času zamegljevanja ne zadržujejo na prostem, če to ni nujno, ter naj zaprejo okna in vrata. Čebelarji naj zaprejo panje, saj so čebele zelo občutljive za insekticide. Akcija se bo nadaljevala na območju parka Bartola Kašića, zelenih površin okoli Kvaternikovega trga ter v naseljih Savica, Bundek, Zapruđe, Središće, Utrina, Travno in Sloboština.
HZJZ prebivalcem svetuje tudi uporabo repelentov, oblačila z dolgimi rokavi in hlačnicami ter zaščitne mreže na oknih in vratih. Pomembno je tudi odstranjevanje ali pokrivanje posod, v katerih zastaja voda, oziroma njihovo redno praznjenje, saj so takšna mesta primerna za razmnoževanje komarjev.
V Sloveniji so razmere za širjenje okužbe ugodne
»V Sloveniji naravne danosti omogočajo obstoj prenašalca in skupno s podatki iz sosednjih držav nakazujejo na možnost pojava WNV tudi pri nas,« pravijo strokovnjaki z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
Prenos med ljudmi v Sloveniji po navedbah NIJZ ni običajen. Vse enote darovane krvi in darovalce organov presejajo na WNV, zato je možnost prenosa na tak način izključena. Izjema je lahko prenos z matere na otroka med nosečnostjo, vendar je tudi ta redek in praviloma nima negativnih posledic za razvijajoči se plod. Virus se praviloma širi s pikom okuženega komarja.
Približno 80 odstotkov ljudi ne razvije bolezenskih znakov. Pri nekaterih se pojavi kratkotrajna vročinska bolezen z glavobolom, slabim počutjem, vročino, izpuščajem ter bolečinami v mišicah in sklepih, ki praviloma mine sama.
Približno eden od 150 okuženih pa razvije težjo obliko bolezni s prizadetostjo osrednjega živčnega sistema. Opozorilni znaki so med drugim motnje zavesti, krči, nevrološki izpadi in motnje gibanja, zaradi česar sta potrebna takojšen obisk zdravnika in pogosto bolnišnično zdravljenje. Inkubacijska doba je običajno od tri do 14 dni. Za okužbo so dovzetni vsi, ki se z virusom še niso srečali, imunost po okužbi pa je najverjetneje dolgotrajna.
Najbolj ogroženi starejši
Večje tveganje hudega poteka imajo predvsem starejši od 50 let in ljudje z oslabljeno imunostjo. Učinkovitega protivirusnega zdravila ni, prav tako ni cepiva, zato zdravljenje temelji na lajšanju simptomov in podpori prizadetim organskim sistemom.