Izrael je pod vse večjim pritiskom mednarodne skupnosti zaradi katastrofalne humanitarne krize, v kateri so se znašli prebivalci Gaze zaradi blokade pomoči za enklavo. To je Izrael uvedel 2. marca z utemeljitvijo, da pomoč pristane v rokah vladajočega palestinskega gibanja Hamas. V ponedeljek so nato ZN vendarle dobili dovoljenje za vstop prvih tovornjakov v enklavo, ki pa so morali po navodilih Izraelske vojske še dlje časa čakati na meji Gaze, preden jim je bilo dovoljeno nadaljevati pot.
Številne mednarodne humanitarne organizacije sicer opozarjajo, da količina pomoči, za katero je Izrael doslej odobril vstop v Gazo, niti približno ne zadošča tamkajšnjim potrebam. Generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Tedros Adhanom Ghebreyesus pa je opozoril, da v Gazi strada dva milijona ljudi.
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je medtem v sredo ob zagotovitvi, da bo izraelska vojska po končani ofenzivi nadzirala celotno Gazo, izjavil tudi, da je treba preprečiti humanitarno krizo v enklavi.
V luči tega je predstavil tristopenjski načrt, ki vključuje dostavo osnovne pomoči v enklavo, odprtje točk za razdeljevanje hrane, ki naj bi jih vodila ameriška podjetja in vzpostavitev "sterilnega območja" na jugu Gaze "brez prisotnosti Hamasa", da bi olajšali dobavo pomoči, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Organizacija Gaza Humanitarian Foundation (GHF) pod pokroviteljstvom ZDA je napovedala, da bo v prihodnjih dneh v Gazo začela dobavljati pomoč. GHF namerava po lastnih navedbah v prvih 90 dneh delovanja razdeliti približno 300 milijonov obrokov hrane.
Izraelska vojska, ki je pred dnevi okrepila ofenzivo v Gazi, medtem nadaljuje s smrtonosnimi napadi na enklavo. Od zgodnjih jutranjih ur je bilo v Gazi ubitih najmanj 14 ljudi, od srede pa so izraelski napadi terjali že najmanj 93 smrtnih žrtev.
