Rezultati prvega regionalnega indeksa zrelosti umetne inteligence, ki so ga razvili raziskovalci DOBA Fakultete – tudi partnerja Dnevnikovega projekta Zlata nit – tako osvetljujejo, da je vključitev UI v ključne poslovne procese, odločanje in upravljanje še omejena. Naslednja faza razvoja bo zato predvsem menedžerska in organizacijska.
Kaj pomeni, da je Slovenija dosegla indeks v vrednosti 50,85 v zrelosti uporabe UI? Je najvišja vrednost 100?
DOBA AI Maturity Index meri organizacijsko zrelost uporabe umetne inteligence na lestvici od 0 do 100. Višji rezultat ne pomeni več uporabe tehnologije, ampak predvsem večjo sposobnost podjetja, da umetno inteligenco strateško usmeri, upravlja in poveže s poslovnimi cilji. Rezultati okoli 50 kažejo, da podjetja umetno inteligenco že uporabljajo, vendar je njena vključitev v procese, odločanje in strategijo še omejena in da so v prehodni fazi.
Zakaj ste se na DOBA Fakulteti odločili za izvedbo te raziskave?
Dolgoletna usmerjenost DOBA Fakultete v razvoj menedžerjev za prihodnost ter povezovanje menedžmenta, digitalizacije, psihologije in poslovne prakse nas je spodbudila k izvedbi raziskave, s katero želimo bolje razumeti pripravljenost podjetij na uporabo umetne inteligence in digitalno preobrazbo.
Razprava o umetni inteligenci se še vedno pogosto zadržuje na ravni orodij, medtem ko dejanski izziv postaja organizacijski. Želeli smo izmeriti, ali podjetja umetno inteligenco znajo povezati s strategijo, odgovornostjo in razvojem kompetenc. Indeks zato ne meri, ali podjetja uporabljajo umetno inteligenco, ampak kako zrela so za njeno sistematično uporabo.
Iz raziskave izhaja, da nas največ dela čaka na strani organizacijske zrelosti, odgovornega vodenja in kompetenc. Kako to vključujete v programe?
Na DOBA Fakulteti se na to odzivamo z vključevanjem umetne inteligence v programe kot menedžerskega in organizacijskega izziva, ne zgolj tehnološkega. Poudarek je na povezavi med strategijo, upravljanjem, razvojem ljudi in dejansko uporabo v praksi. Cilj je, da udeleženci razumejo, kako umetno inteligenco vključiti v odločanje, procese in razvoj organizacije, ne le kako uporabljati posamezna orodja.
Kje vidite največ neizkoriščenega potenciala umetne inteligence v regiji?
Največji neizkoriščen potencial je pri vključevanju umetne inteligence v ključne poslovne procese in odločanje. Podjetja umetno inteligenco uporabljajo, vendar pogosto ostaja na ravni posameznih nalog ali posameznikov. Manj razvito je sistematično upravljanje, povezava s strategijo in merjenje poslovnih učinkov, kar omejuje njen dejanski vpliv.
Kaj bi svetovali podjetjem in organizacijam?
Umetna inteligenca v podjetjih danes ni več vprašanje, ali imamo orodje – to je kot kupiti zelo zmogljiv stroj. Pravi izziv je, ali ga znamo vključiti v proizvodnjo, ga upravljati in iz njega ustvariti vrednost. Večina podjetij v regiji je stroj že kupila, a ga še ne uporablja kot dela sistema.
Podjetjem bi svetovali, da naredijo premik od uporabe orodij k njihovemu upravljanju. To pomeni, da umetno inteligenco povežejo s strategijo, določijo odgovornosti, razvijajo kompetence zaposlenih in začnejo sistematično meriti učinke. Ključni izziv ni več, ali umetno inteligenco uporabljamo, ampak kako jo vključimo v delovanje organizacije.
Koliko podjetja v Sloveniji vlagajo v umetno inteligenco?
Raziskava finančnih vložkov neposredno ne meri, vendar jo dopolnjujejo analize OECD in Umarja, ki kažejo, da so vlaganja v Sloveniji med najnižjimi v Evropi. Uporaba umetne inteligence je bolj skoncentrirana v večjih in tehnološko naprednejših podjetjih, kar pomeni, da v širšem gospodarstvu ostaja velik neizkoriščen potencial. Ključni izziv zato ni le dostop do tehnologije, ampak vlaganje v kompetence, organizacijski razvoj in upravljanje.