Vojaški in obveščevalni strokovnjaki iz več nordijskih držav opozarjajo, da gre za širitev obstoječih in gradnjo novih vojaških oporišč, s katerimi naj bi Rusija ustvarjala prostor za več deset tisoč dodatnih vojakov. Po njihovih ocenah naj bi bila naslednja tri leta ključna in potencialno najbolj tvegana za možnost vojaškega spopada na evropskih tleh, pri čemer bi bila regija Baltskega morja ob morebitni eskalaciji prva na udaru.
Nekdanji finski obveščevalni častnik Marko Eklund navaja, da naj bi Rusija po koncu vojne v Ukrajini v bližino meje premestila približno 115.000 vojakov, večinoma bojnih enot. Čeprav obveščevalni viri ne napovedujejo neposrednega in takojšnjega napada, opozarjajo, da vojaške priprave intenzivno potekajo. Nekateri strokovnjaki ocenjujejo, da bi do morebitnega napada na ozemlje Nata lahko prišlo najpozneje do leta 2029.
V regiji se že zdaj vrstijo incidenti in hibridne aktivnosti, ki dodatno zaostrujejo napetosti. Mednje sodijo motnje signalov GPS nad južnim Baltskim morjem, pogoste kršitve teritorialnih voda in agresivni manevri ruskih lovcev nad Baltikom. Opaženo je bilo tudi domnevno rusko vohunjenje glede ključne infrastrukture, kot so vetrne elektrarne, terminali za utekočinjeni zemeljski plin in vojaška oporišča, ter sumljivi napadi z droni in kibernetski napadi na energetska ter pristaniška podjetja v Estoniji, Latviji in na Poljskem. Poleg tega Rusija v Kaliningradu izvaja obsežne vojaške vaje s scenariji blokade morja in napadov na ozemlje zavezništva.
Danski generalmajor Brian Nissen poudarja, da bi se morebiten konflikt odvijal v vseh domenah – na kopnem, v zraku, na morju, v vesolju in v kibernetskem prostoru – pri čemer naj bi bil Nato na nekaterih področjih slabo pripravljen. Častniki zavezništva opozarjajo na pomanjkanje konvencionalnih sil, letalstva, vesoljskih zmogljivosti in brezpilotnih sistemov v Evropi. Ruski veleposlanik na Danskem Vladimir Barbin je vse obtožbe o ponovnem oboroževanju in načrtih za napad označil za neresnične.