Sporočilo je jasno: Estonija ima močne prijatelje, podporo zaveznic v Natu in globoko pozna ruskega nasprotnika, zato ne naseda njegovim provokacijam. Ta kombinacija ji omogoča, da se Moskvi upre v hibridni vojni brezpilotnih letalnikov, dezinformacij in kibernetskih napadov. Država ne išče zmage v bitki proti bistveno večjemu sovražniku, čigar vojska po številu vojakov (1,5 milijona aktivnih in dva milijona v rezervi) presega celotno prebivalstvo te baltske države, temveč ga želi le odvrniti od napada, piše El Pais.
»Nočemo, da bi Putin zaradi napačne presoje mislil, da nismo enotni, da Nato ne deluje, da 5. člen ne bo veljal ali da bi Rusija lahko imela prednost,« je sredi junija na srečanju z evropskimi novinarji in raziskovalci v Talinu poudaril estonski zunanji minister Margus Tsahkna.
Zavezništvo na preizkušnji
Vrh Nata v Ankari julija bo ključen za prikaz te moči. Vendar pa zaveznike čaka težka naloga, zlasti ob naraščajočih napetostih z Združenimi državami Amerike pod vodstvom Donalda Trumpa. Njegova administracija že napoveduje zmanjšanje vojaške prisotnosti v Evropi, svojo zavezanost obrambi na celini pa povezuje z izpolnjevanjem cilja – države morajo za obrambo nameniti vsaj pet odstotkov BDP. Estonija se je na to zahtevo hitro odzvala in napovedala, da bo ta delež do leta 2029 celo presegla, saj že zdaj za obrambo namenja 5,43 odstotka BDP. Trumpov prezir do Nata, ki ga je označil za papirnatega tigra, zbuja preplah v prestolnicah na vzhodnem krilu zavezništva.
Tsahkna ne verjame, da bo Estonija prva tarča neposrednega napada. »Druga stran meje je prazna,« trdi in pojasnjuje, da so se vse ruske enote, ki so nad območju taborile pred desetletjem, premaknile v Ukrajino. »Smo močni in lahko aktivno ukrepamo od prve sekunde,« poudarja, a možnosti napada vseeno ne izključuje v celoti. Minister meni, da je Putin že popolnoma narobe ocenil, ko je februarja 2022 sprožil obsežen napad na Ukrajino. »Prepričan sem, da vojne ne bi začel, če bi vedel, da bo trajala več kot štiri leta,« dodaja.
Obramba vsakega centimetra ozemlja
V Tapi, sto kilometrov od estonsko-ruske meje, stoji vojaško oporišče, kjer si prva pehotna brigada deli prostore z enotami Nata. Ta brigada bi prevzela obrambo Narve, obmejnega mesta z 90-odstotnim deležem rusko govorečih prebivalcev, ki ga od Rusije loči le reka. V primeru napada morajo vojaki zmagati v prvih bitkah in pridobiti čas za prihod zaveznikov. Cilj je jasen: ne smejo izgubiti niti centimetra ozemlja. »Ponovno zavzemanje ozemlja je namreč izjemno težko,« pojasnjuje polkovnik Tarmo Kundla, poveljnik prve pehotne brigade.
Kundla je odločen: »Edina eksistencialna grožnja za Estonijo je Rusija.« S sosednjo državo jih veže »neskončen zgodovinski konflikt«. Če je leta 1704 car Peter Veliki nasilno zavzel Narvo, danes bijejo vojno z brezpilotniki na nebu in dezinformacijami na spletu. »Rusija je dobra v inovacijah, a njene imperialistične ambicije se v zadnjih 300 letih niso spremenile,« sklene polkovnik. Estonska obrambna strategija se je zato premaknila od starega modela »žice za spotikanje« (angl. tripwire) k doktrini obrambe »od prvega metra«. V okviru te strategije Estonija skupaj z Latvijo in Litvo gradi skupno »baltsko obrambno linijo«, ki vključuje načrt za gradnjo 600 modularnih bunkerjev, protitankovske ovire in minska polja.
Družbeni ščit pred propagando
Poleg vojaških ukrepov se Estonija osredotoča tudi na krepitev notranje odpornosti. V državi živi približno 20 odstotkov rusko govorečih prebivalcev, kar vlada vidi kot ranljivo točko za rusko propagando. Zato je parlament decembra 2022 sprejel zakon, s katerim bodo v vseh državno financiranih šolah postopoma uvedli izključno poučevanje v estonskem jeziku. Proces nameravajo končati do leta 2029. Irene Käosaar, direktorica državnega inštituta v Narvi, pojasnjuje, da želijo z ukrepom »zagotoviti enake možnosti za vse«, saj visokošolsko izobraževanje že zdaj poteka izključno v estonščini.
Država se proti dezinformacijam bori tudi z drugimi ukrepi. Kmalu po začetku vojne v Ukrajini so oblasti prepovedale okoli petdeset ruskih televizijskih kanalov in zaprle 155 spletnih strani, ki so širile vojno propagando, pojasnjuje strokovnjakinja z Univerze v Tartuju Maia Klassen. Poleg tega je Estonija drastično omejila izdajanje vizumov ruskim državljanom in reformirala zakonodajo, ki verskim organizacijam prepoveduje vezi s tujimi verskimi središči, če s tem ogrožajo nacionalno varnost.
»Sredozemska Evropa ne razume nujnosti in tega, kako te države dojemajo tveganje,« meni Eleonora Tafuro Ambrosetti z Italijanskega inštituta za mednarodne politične študije. »V Italiji, Franciji ali Španiji našega odnosa z Rusijo ne dojemamo v smislu vojne, toda baltske države se že počutijo v neposrednem konfliktu z njo.«
Estonija se zapira in ne želi pustiti niti ene razpoke, skozi katero bi se lahko prikradli ruski vpliv, brezpilotniki ali strah. »Rusija igra na karto strahu pred eskalacijo, celo jedrsko. Vsakič, ko Moskva postavlja pod vprašaj Evropsko unijo in naše meje ali izvaja hibridne operacije, Zahod reagira zelo previdno, saj želi preprečiti zaostritev. Vendar moramo imeti več zaupanja vase: ne smemo stopnjevati napetosti, a se tudi ne smemo prepustiti temu strahu,« zaključuje minister Tsahkna.