Zaradi upadanja biotske raznovrstnosti se bodo težave vse bolj poznale tudi v obalnih skupnostih, ki so stoletja preživele s tradicionalnim ribolovom in dejavnostmi, povezanimi z morjem. »Sredozemlje naših dedkov, naših prednikov, Sredozemlje stare Grčije je za vedno izgubljeno. Številne spremembe so nepopravljive,« je dejal Ernesto Azzuro, morski biolog iz italijanskega nacionalnega raziskovalnega sveta.
Ugodni pogoji za številne tujerodne vrste
Znanstveniki Sredozemsko morje uvrščajo med območja, ki so zaradi podnebnih sprememb še posebno ogrožena. Po napovedih strokovnjakov bi se lahko temperatura vode do leta 2100 zvišala za dve do šest stopinj Celzija. Pogostejši in močnejši morski vročinski valovi bodo po ocenah strokovnjakov postali vse bolj običajen pojav.
Pomemben vzrok za hitro segrevanje je tudi posebna lega Sredozemlja. Oceanograf Ronan McAdam iz Evro-sredozemskega centra za podnebne spremembe (CMCC) pojasnjuje, da gre za skoraj zaprto območje, kjer se toplota ne more razpršiti tako učinkovito kot v širnih oceanih.
Toplejše vode so tako ustvarile ugodne pogoje za številne tujerodne vrste, kot je srebrnoproga napihovalka, ki velja za enega najbolj uničujočih prišlekov.
Invazivne vrste prihajajo skozi Sueški prekop
Številne nove vrste so v Sredozemlje prišle skozi Sueški prekop, zdaj pa se širijo proti zahodu, vse do obal Francije in Španije. Generalna komisija za ribištvo v Sredozemlju pri Organizaciji Združenih narodov opozarja, da so bile invazivne vrste v Sredozemlju prisotne že desetletja, vendar se je njihovo širjenje po letu 2000 močno pospešilo zaradi dviga temperatur morja.
Eden od primerov je levja riba, ki so jo v vzhodnem Sredozemlju prvič opazili leta 2012. Od takrat se je hitro razširila proti zahodu in začela izpodrivati domače vrste, kot je rdeči bradač.
Na Cipru, ki je zaradi bližine Sueškega prekopa med prvimi občutil posledice vdora novih vrst, so ribiči že opazili velik upad nekaterih domačih rib, ki so bile priljubljene med kupci.
»Vemo, kaj je treba storiti. Zmanjšati moramo uporabo fosilnih goriv. To je nujna naloga za človeštvo, rešitve poznamo, vendar zahtevajo skupno globalno ukrepanje,« je dejal zoolog Piero Genovesi Papik z italijanskega Inštituta za varstvo okolja in raziskave.
V Sredozemlju že okoli 1000 invazivnih vrst
Po podatkih strokovnjakov so v Sredozemskem morju prepoznali približno 1000 invazivnih vrst, od katerih se jih je okoli 800 že trajno naselilo. Spremembe so še posebno izrazite v vzhodnem delu Sredozemlja, kjer je po ocenah strokovnjakov izginilo kar 93 odstotkov populacije mehkužcev v plitvih vodah.
Tudi Jadransko morje občuti posledice segrevanja. Območja, ki so bila nekoč bogata s školjkami, so zaradi visokih temperatur vode, ki so občasno presegle 30 stopinj Celzija, skoraj povsem izgubila svoje populacije.
»Od Benetk na severu do Barija na jugu je bilo izumiranje školjk neverjetno. Če ne bomo našli populacij, ki se bodo sposobne prilagoditi novim podnebnim razmeram, prihodnost školjk v Jadranskem morju ni svetla,« je opozoril Azzuro.
Nekatere invazivne vrste predstavljajo tudi nevarnost za ljudi
Strokovnjaki opozarjajo, da širjenja invazivnih vrst ni več mogoče v celoti ustaviti, mogoče pa je omejiti njegove posledice. Nekateri predlagajo, da bi vrste, ki so užitne, vključili v prehransko verigo in s tem zmanjšali njihovo število. Druge, nevarnejše vrste, kot je strupena napihovalka, bi lahko odstranjevali z organiziranim izlovom.
Napihovalka je namreč za človeka lahko zelo nevarna, saj vsebuje strup, ki je ob zaužitju lahko smrtonosen. Levja riba pa lahko povzroči boleče poškodbe zaradi strupenih bodic.
Strokovnjaki iščejo načine za omejitev škode
Čeprav je za popolno zaustavitev širjenja invazivnih vrst po mnenju strokovnjakov že prepozno, obstajajo ukrepi, ki bi lahko zmanjšali nadaljnjo škodo. Eden od njih je strožje izvajanje mednarodnih pravil glede ladijskih balastnih voda, saj te pogosto prenašajo tujerodne organizme med različnimi deli sveta.
»To je tehnično izvedljivo in lahko zmanjša število novih tujerodnih vrst za 95 do 99 odstotkov,« je pojasnil Papik. Strokovnjaki predlagajo tudi uporabo posebnih premazov za ladijska dna, ki preprečujejo, da bi se nanje pritrdili neželeni organizmi. »V prihodnjih letih bo največji izziv obnoviti okolje in poiskati nove poti za njegovo ohranitev,« je sklenil Papik.
