Iz najnovejše raziskave izhaja, da se je zaradi globalnega segrevanja verjetnost takšnih razmer povečala kar za 80-krat v zahodni Evropi in za 40-krat v vzhodni Evropi. Dodatno pa je možnost izsuševanja tal povečalo izgorevanja fosilnih goriv, opozarjajo znanstveniki.
Čeprav se suše tradicionalno povezujejo predvsem s pomanjkanjem padavin, znanstveniki opozarjajo, da podnebna kriza spreminja opredelitev suše. Analize kažejo, da se trenutna suša v zahodni Evropi uvršča med »ekstremne«, medtem ko bi bila v svetu brez podnebne krize le »zmerna«.
Resne posledice po vsej Evropi
Posledice so resne, opozarjajo strokovnjaki. Španijo in Francijo so prizadeli uničujoči gozdni požari, kmetijstvo pa se sooča z velikimi izgubami, saj so tla med najbolj suhimi v zgodovini meritev. Ocenjujejo, da bodo izgube pri pridelavi žit v Evropi dosegle približno devet milijonov ton.
Francija pričakuje najslabšo letino koruze v zadnjih 50 letih, romunski kmetje pa so izgubili več kot milijon hektarjev pridelkov. Nizki vodostaji rek zmanjšujejo proizvodnjo hidroenergije in otežujejo plovbo tovornih ladij. Gladina Rena pri nizozemskem Lobithu je padla pod raven, izmerjeno med izjemno vročim poletjem leta 1976, navaja The Guardian.
Znanstveniki opozarjajo, da bi lahko takšne motnje povzročile rast cen hrane in energentov, kar bi najbolj prizadelo gospodinjstva z nižjimi prihodki.
»To smo povzročili sami«
Raziskovalci poudarjajo močno povezavo med podnebno krizo, ki jo povzroča človek, in vse bolj suhimi evropskimi poletji. »Opazili smo, da se tla izsušujejo že spomladi, še preden se začne poletje,« je povedal dr. Dominik Schumacher s švicarskega inštituta ETH Zürich.
»To smo povzročili sami. Z rastjo temperatur ozračje postaja vse bolj 'žejno' in odvzema vlago rekam, jezerom, zbiralnikom vode in tlom. Toplejši zrak dobesedno izsesava vlago iz zemlje,« je pojasnil. Schumacher je dodal, da je letošnja suša prišla kar dva meseca prej kot suša, ki je Evropo prizadela leta 2022.
V zahodni Evropi so bile letos tudi zelo nevarne razmere za nastanek požarov. »Ko se sezona začne precej mokro, nato pa se nenadoma spremeni v izjemno suho obdobje, nastanejo popolni pogoji za ekstremne požare. Rastlinje najprej bujno raste, nato pa se spremeni v gorivo,« je pojasnil.
Prihodnost prinaša še hujše suše
Dr. Mariam Zachariah z londonskega Imperial Collegea, ena od avtoric raziskave, opozarja, da je najbolj skrb vzbujajoče dejstvo, da se takšni pogoji pojavljajo že pri segretju planeta za 1,4 stopinje Celzija. »Če bodo globalne emisije temperature dvignile na predvidenih 2,8 stopinje Celzija, bi se lahko verjetnost tako intenzivnega izhlapevanja podvojila,« je dejala.
»Brez hitrega in odločnega zmanjšanja emisij Evropo čaka prihodnost s ponavljajočimi se vročimi in sušnimi poletji.« Tudi strokovnjak za podnebje pri Združenih narodih Simon Stiell je opozoril, da so vse hujše suše jasen znak za alarm.
»Naš planet se pregreva. Dokler človeštvo ne bo prenehalo kuriti ogromnih količin premoga, nafte in plina, bodo suše postajale vse hujše in dražje – tako za gospodinjstva kot za gospodarstva,« je dejal. Po njegovih besedah je rešitev jasna: svet mora bistveno hitreje preiti na obnovljive vire energije.
Kako so izvedli raziskavo?
Znanstveniki so uporabili preverjene znanstvene metode za oceno suše v zahodni Evropi, vključno z Anglijo, Francijo, Španijo, Portugalsko in Italijo, za obdobje od aprila do junija. Ker se vzhodna Evropa že približno leto dni sooča s pomanjkanjem padavin, so v analizo tega območja zajeli zadnjih 12 mesecev in vključili 15 držav od Belgije do Estonije.
Sklenili so, da so podnebne spremembe, ki jih povzroča človek, močno poslabšale možnost za sušo leta 2026. Predhodna raziskava je pokazala tudi, da je bil vročinski val konec junija najhujši doslej zabeležen v Evropi in da brez podnebne krize ne bi bil mogoč. Zaradi visokih temperatur naj bi v Evropi umrlo okoli 20.000 ljudi, od tega približno 2200 v Angliji in Walesu.
Ločena raziskava je pokazala, da so izgubljene delovne ure zaradi vročine gospodarstvo Združenega kraljestva stale več kot milijardo evrov. »Letošnji vročinski valovi so šokanten opomin, da podnebne spremembe niso problem prihodnosti, temveč sedanjosti. Prizadevajo same temelje našega načina življenja, nič pa ni pomembnejše od dostopa do varnih zalog pitne vode in vode za pridelavo hrane,« je dejal strokovnjak za podnebje Tom Lancaster.
Vodja angleške Nacionalne skupine za sušo Helen Wakeham pa je opozorila: »Suho vreme zmanjšuje naše zaloge vode, hkrati pa zaradi vročine porabimo več vode. To je zelo težka kombinacija.«
