Zaslišanje je potekalo v času zaostrenega političnega spora o razlagi ameriške zgodovine in kulturne dediščine. Demokrati so v kongresu predstavili tudi zakon, namenjen zaščiti javnih umetniških del v zveznih stavbah pred morebitnim uničenjem ali prodajo, poroča televizija ABC.
Spor se je zaostril po objavi poročila sveta Bele hiše za notranjo politiko ob 250. obletnici ameriške neodvisnosti, v katerem vlada predsednika Donalda Trumpa muzeju očita, da zgodovine ne predstavlja na način, ki bi bil navdihujoč, povezovalen in vreden velike republike.
Po navedbah poročila se muzej preveč osredotoča na vprašanja zatiranja in družbenih konfliktov, premalo pa na dosežke ameriške države, ustanovnih očetov in osamosvojitvene vojne.
Republikanski kongresniki so na zaslišanju očitke ponovili. Tim Burchett je dejal, da muzej ameriško zgodovino prikazuje predvsem kot neprekinjen boj med zatiralci in zatiranimi ter da razstave odražajo ideološka stališča vodstva ustanove in le stališča zatiranih.
Hartig je očitke zavrnila in poudarila, da muzej ne zavzema političnih stališč. "Medtem ko preverjamo navedbe poročila, lahko odločno zatrdim, da to ne predstavlja poštene ali natančne slike celotnega dela našega muzeja," je povedala v odboru za vladni nadzor.
Direktorica je poudarila, da zgodovinarji z vključevanjem novih zgodb ne brišejo obstoječe zgodovine, temveč jo dopolnjujejo.
"Ko govorimo o preoblikovanju tradicionalne pripovedi, ne mislimo na njeno brisanje. Dodajamo dokaze, glasove in predmete, ki so bili v preteklosti prezrti, da bi se v nacionalni zgodbi lahko prepoznalo več Američanov," je dejala.
Posebno pozornost republikancev je pritegnila tudi nekdanja razstava Girlhood (It's Complicated), ki je med letoma 2020 in 2023 obravnavala odraščanje deklet in med drugim vključevala dnevnik trinajstletnice, ki je razmišljala o spolni identiteti.
Zaslišanje je bilo del širših prizadevanj Trumpove vlade za preoblikovanje delovanja kulturnih ustanov pod zveznim vplivom. Predsednik je v preteklosti napovedal tudi razrešitev direktorice Narodne galerije portretov Kim Sajet, ki je nato pod pritiskom Bele hiše položaj zapustila, čeprav Smithsonian kot institucija formalno deluje neodvisno od izvršne oblasti.
Vzporedno z razpravo o vlogi muzejev sta demokratska kongresnika Dina Titus iz Nevade in Lloyd Doggett iz Teksasa že prej predstavila predlog zakona PRESERVE (Protecting Resources and Ensuring Stewardship of Enduring Records of Visual Expression), s katerim želita zaščititi umetniška dela v lasti zvezne države pred uničenjem ali prodajo ob odtujitvi zveznih nepremičnin.
Predlog zakona je neposreden odziv na načrte Trumpove vlade za pospešeno prodajo oziroma opustitev uporabe več deset zveznih stavb. Demokrata opozarjata, da bi lahko bila ob tem ogrožena številna javno naročena umetniška dela, predvsem freske, stenske poslikave in skulpture iz časa programa New Deal predsednika Franklina D. Roosevelta v 30. letih prejšnjega stoletja.
"Javno naročena umetniška dela nikoli ne bi smela postati kolateralna škoda pri prodaji ali odtujitvi zveznih stavb," je ob predstavitvi zakona dejala Titus.
Po njenih besedah je treba vzpostaviti postopek, ki bo zaščitil približno 26.000 umetniških del v zveznih stavbah in muzejih ne glede na to, kdo je predsednik ZDA.
Posebno pozornost zakon namenja zvezni zgradbi Wilbur J. Cohen v Washingtonu, ki ga umetnostni zgodovinarji zaradi obsežnega cikla fresk pogosto označujejo za "Sikstinsko kapelo umetnosti New Deala", poroča medij Art News.
Stavba iz leta 1940 služi kot sedež uprave za socialno varnost in hrani dela priznanih ameriških umetnikov - med njimi Philipa Gustona, Bena Shahna, Seymourja Fogla ter sester Ethel in Jenne Magafan.
Ker so številna dela izdelana v tehniki freske in so neposredno povezana z zidovi stavbe, jih ni mogoče preprosto odstraniti brez zahtevnih konservatorskih posegov.
Predlog zakona so že podprle številne organizacije za varstvo kulturne dediščine, med njimi National Trust for Historic Preservation, Living New Deal, Hands Off the Arts, Preservation Action in Public Art Dialogue.
Predlog je bil po vložitvi dodeljen odboroma predstavniškega doma za promet in infrastrukturo ter za nadzor in reformo vlade. Ker imajo republikanci v predstavniškem domu večino, za zdaj ni jasno, kdaj oziroma ali sploh bo zakon prišel na dnevni red za nadaljnjo obravnavo.