Ameriška vlada nadaljuje svojo politiko nenadnega uvajanja enostranskih carin. Tokrat je tarča spet Kanada. Predsednik Donald Trump napoveduje 50-odstotne carine na vrsto izdelkov severne sosede – od vina do hokejske opreme, cementa, mlečnih izdelkov, bazenov, oblačil, pohištva, semen, lasulj in drugih. Veljale bodo začele v tridesetih dneh, če se kaj ne spremeni. Ameriški trgovinski predstavnik Jamieson Greer ocenjuje, da bodo ameriške carine prizadele za okoli dvajset milijard dolarjev uvoza iz Kanade ali dobrih pet odstotkov vsega.
Ameriški finančni minister Scott Bessent pri tem trdi, da gre samo za povračilne ukrepe. V Beli hiši namreč pravijo, da so leto dni pozivali Kanado, naj umakne svoje ukrepe glede uvoza iz ZDA, ki so jih v Ottawi sprejeli v povračilo na lanske ameriške carine na kanadske izdelke. Torej so zdaj napovedane ameriške carine pravzaprav povračilni ukrep na kanadski povračilni ukrep. Spirala takšnih potez vodi v trgovinsko vojno, kakršna je lani že potekala, zdaj pa se nakazuje nova bitka.
Trump je v torek dejal, da je Kanada z ZDA »dolga leta ravnala zelo zelo trdo in noben drug ameriški predsednik ni glede tega storil nič. Pošteno rečeno nas potrebujejo za preživetje. Brez nas ne morejo preživeti.« V ZDA pa tudi poudarjajo, da nove carine niso povezane z nedavnimi grožnjami Bele hiše o kaznovanju severne sosede zaradi dima, ki se je v ZDA zvalil iz požarov v Kanadi.
Opozorilo za vse
Kanadski premier Mark Carney se je najprej odzval previdno in izrazil pripravljenost na dialog z Washingtonom za rešitev dolgo časa trajajočega trgovinskega spora. Kanada je lani uvedla carine na ameriške izdelke, med drugim na aluminij, jeklo in določene avtomobile. Ob Kitajski je bila edina, ki je uvedla takšne recipročne ukrepe. Opazovalci dogajanja ocenjujejo, da so sedanje ameriške carine verjetno tudi sporočilo drugim državam, naj se vzdržijo podobnih protiukrepov proti ZDA.
Je pa Carney tudi dejal, da so ameriške trgovinske prakse diskriminatorne in da »neposredno kršijo« trgovinski sporazum USMCA med Kanado, ZDA in Mehiko. Trump tega sporazuma nedavno ni podaljšal za 16 let, kot bi lahko storil, tako da ga bodo zdaj pregledovali letno in bo po desetih letih prenehal veljati, če se ne dogovorijo drugače. Pomenljivo je, da se ZDA z Mehiko že pogovarjajo o tem sporazumu, niso pa k pogovorom povabile Kanade.
Prva uporaba zakona iz leta 1930
Trump se je pri uvedbi novih carin proti Kanadi skliceval na zakon, ki mu omogoča, da jih uvede proti državam, ki zapostavljajo ameriške izdelke. Gre za zakon iz leta 1930 in naj bi ga zdaj uporabili sploh prvič. K njemu so se zatekli zato, ker je ameriško vrhovno sodišče februarja odločilo, da predsednik ne more mimo kongresa uvajati carin s sklicevanjem na zakon, ki daje predsedniku pooblastila urejati mednarodno trgovino v izrednih razmerah zaradi groženj državi. To je Trump namreč storil lani v primeru Kanade, Mehike in Kitajske.
Tudi uporaba zakona iz leta 1930 pa bo morda na preizkušnji, saj je bil sprejet z namenom, da bi države uvajale enakomerne carine za vse in ne bi zapostavljale ZDA na račun drugih držav. Po črki zakona bi morda šlo, po duhu zakona, ki je bil namenjen enakim razmeram v trgovanju, pa težje, saj se z njim ne skladajo že prvotne ameriške carine, opozarjajo poznavalci na oni strani luže.
