Z velikim pompom napovedani govor ameriškega predsednika Donalda Trumpa je izzvenel kot institucionalna priprava na sejanje dvomov o izidu novembrskih vmesnih kongresnih volitev, kjer se republikancem zaradi politik predsednika obetata poraz in izguba večine. Trump se je zatekel k svojim starim teorijam zarote in nepredelanim osebnim porazom, ko je proti demokratskemu kandidatu Joeju Bidnu izgubil na predsedniških volitvah leta 2020.
Medtem ko je ameriška vojska začela bombardirati iransko civilno infrastrukturo, zaradi česar je Iran že napovedal povračila in morebitno zaprtje ožine Bab Al Mandeb, ki povezuje Rdeče morje z Adenskim zalivom, je Trump dejansko začel pripravljati teren za morebitno nepriznavanje novembrskih volitev. Prav zaradi predsednikove iranske politike in naraslih cen energentov utegnejo volilci republikancem prisoliti krepko zaušnico.
O čem vsem dvomi predsednik?
V najbolj gledanem televizijskem večernem času je poudarjal, da so bile volitve ukradene, vanje pa je posegla Kitajska s svojim vplivanjem. Za to trditev sicer ameriške obveščevalne službe niso v preteklosti našle nobenih dokazov. Zanimivo je tudi, da teh vprašanj ni omenjal med svojim obiskom v Pekingu, ko je spomladi iskal kitajsko pomoč za končanje vojne v Iranu. Zdaj je Trump napovedal razgrnitev dokumentov, ki naj bi dokazovali, da je Kitajska nezakonito pridobila 220 milijonov podatkovnih zapisov o ameriških volilcih.
S temi podatki pa naj bi člani ameriške obveščevalne skupnosti – leta 2021 pod vodstvom direktorja Cie Johna Ratcliffa sicer ni bil ugotovljen nikakršen vpliv tujih sil na volitve – namerno prikrivali obseg kitajskih dejavnosti. S kitajskega zunanjega ministrstva je prišla kratka zavrnitev Trumpovih obtožb. Spoštujemo načelo nevmešavanja v notranje zadeve tujih držav, nobenega interesa nimamo, da bi vplivali na ameriške volitve, so v Pekingu zavrnili predsednikove navedbe in dodali, da zanje ne obstajajo nikakršni dokazi.
Dve Trumpovi grožnji demokraciji
Medtem ko ga republikanci poskušajo prepričati, da bi se v vsaj v obdobju pred volitvami osredotočil na vprašanja življenjskih stroškov, ki najbolj zanimajo volilce, Trump tem vprašanjem v govoru ni posvetil pozornosti. Na kratko je omenil iransko vojno, češ da ZDA v njej na veliko zmagujejo, omenil je tudi nekaj lastnih domačih zmag, toda večino govora je namenil prav sejanju dvomov o naslednjih volitvah.
Iz zadnjih Trumpovih nastopov in številnih prejšnjih govorov je razumeti, da so Kitajci in demokrati največja grožnja ameriški demokraciji oziroma zmagi republikancev na naslednjih volitvah. Demokrate je ob različnih priložnostih v minulih tednih opisal kot rdečo, komunistično grožnjo. Tako obnavlja republikansko retoriko iz časov hladne vojne, pogosto pa ta celo prekaša grožnje tujih vplivov na ameriške volitve. Njegovi podporniki, tudi iz kongresa, Trumpovo retoriko podobno ponavljajo. O demokratih govorijo celo kot o barbarih za obzidjem.