Primerjave med evropskim in ameriškim gospodarstvom so sicer precej bolj zapletene, kot se zdi na prvi pogled. Dejstvo je, da imajo ZDA že dolgo izrazito prednost na področju naprednih digitalnih tehnologij, danes še posebej pri razvoju umetne inteligence. Poleg tega jim enotna država omogoča učinkovitejše oblikovanje in uporabo instrumentov gospodarske ter politične moči.
Gospodarska moč ne pomeni nujno višje kakovosti življenja
Pri ocenjevanju uspešnosti države pa ni dovolj pogledati le gospodarskih kazalnikov. Pomembna je tudi širša slika blaginje prebivalstva.
Ameriška deklaracija o neodvisnosti govori o pravici do »življenja, svobode in iskanja sreče«, vendar nekateri kazalniki kažejo drugačno podobo. Pričakovana življenjska doba ameriških moških je leta 2024 znašala 76,5 leta, medtem ko je v primerljivih državah z visokimi prihodki povprečje znašalo 80,5 leta. Pri ženskah je bilo razmerje 81,4 proti 84,8 leta.
To se dogaja kljub temu, da ZDA za zdravstvo namenjajo bistveno večji delež svojega bruto domačega proizvoda kot večina drugih razvitih držav.
Razlike so izrazite tudi pri varnosti in kazenskem sistemu. Stopnja umorov je v ZDA leta 2023 znašala 5,9 na 100.000 prebivalcev, v Franciji 1,3 in v Nemčiji 0,9. Število zapornikov na 100.000 prebivalcev je bilo v ZDA 542, v Franciji 130 in v Nemčiji 69. Če torej gledamo širšo kakovost življenja, ZDA niso nedvoumno v prednosti.
Gospodarski paradoks, ki spreminja pogled na Evropo
Kaj pa gospodarstvo v ožjem smislu – sposobnost ustvarjanja dobrin in storitev, merjeno z BDP? Prav tu se pojavi zanimiv paradoks, opozarja Krugman. Pri primerjavi gospodarstev obstajata namreč dva različna načina merjenja: rast realnega BDP na prebivalca v določenem obdobju in primerjava ravni BDP na prebivalca v posameznem letu.
Če primerjamo rast od leta 2000, so ZDA v primerjavi z območjem evra dosegle precej boljše rezultate. Toda če pogledamo relativno raven BDP na prebivalca, se slika spremeni – BDP na prebivalca v območju evra se je glede na ameriškega celo izboljšal.
Tehnološka panoga pojasni velik del razlike
Eden glavnih razlogov za razliko v rasti je ameriški tehnološki sektor. Ta je sicer predstavljal le 9,2 odstotka ameriškega BDP, medtem ko je njegov delež v Evropski uniji znašal 5,4 odstotka, vendar naj bi po ocenah pojasnil skoraj polovico razlike v rasti produktivnosti med gospodarstvoma.
Poleg tega je bila rast produktivnosti evropskega tehnološkega sektorja, ki je že sam po sebi manjši, nižja kot v ZDA. Skupno naj bi ta panoga predstavljala več kot polovico razlike v rasti BDP na prebivalca. Pomemben dejavnik so tudi težave pri merjenju rasti. Izjemno hitra rast produktivnosti ameriškega tehnološkega sektorja temelji tudi na tako imenovanih hedonističnih prilagoditvah cen, kjer ekonomisti ocenjujejo vrednost izboljšav izdelkov – na primer večje zmogljivosti računalnikov in procesorjev.
Takšne ocene so nujno povezane z določeno stopnjo negotovosti. To ne pomeni, da so napačne, temveč da temeljijo na metodoloških presojah. Ključno pa je, da je rast produktivnosti zunaj tehnološkega sektorja, ki predstavlja veliko večino obeh gospodarstev, precej podobna.
Kako pravilno primerjati življenjski standard?
Primerjanje BDP na prebivalca glede na kupno moč med državami je zahtevno, vendar bolj zanesljivo kot primerjava nominalnih vrednosti.
Ni smiselno primerjati avtomobila danes z avtomobilom pred dvajsetimi leti, temveč avtomobil v ZDA in Evropi v istem letu ter ju ovrednotiti po enakih cenah. Prav to že več kot pol stoletja počne program mednarodnih primerjav Svetovne banke. Takšna metoda je najprimernejši način za primerjavo življenjskega standarda, saj nominalni BDP pogosto izkrivlja razlike med državami, zlasti pri storitvah, ki nimajo enotnih tržnih cen.
Evropa ne izkorišča dovolj tehnologije
Temeljni odgovor na gospodarski paradoks je po Krugmanovi razlagi v vlogi ameriškega tehnološkega sektorja. Ta svetu zagotavlja napredno tehnologijo, ki deluje kot globalna javna dobrina. Od nje imajo koristi tudi druge države, ne le ZDA. Lastniki največjih tehnoloških podjetij sicer ustvarjajo velik dobiček, vendar koristi njihovega razvoja uporabljajo ljudje po vsem svetu.
Glavni sklep analize je zato nekoliko drugačen od pogosto ponavljane zgodbe o evropskem gospodarskem propadu. Evropa po relativni življenjski ravni ne zaostaja dramatično za ZDA. Je pa res, da je precej šibkejša pri ustvarjanju in izkoriščanju tehnološkega napredka. Njena prihodnja moč je zato v veliki meri odvisna od dostopa do ameriških tehnoloških virov.
Največji izzivi za Evropo po tej oceni niso zgolj gospodarski. Ključna vprašanja so povezana predvsem z varnostjo, obrambo in sposobnostjo, da v vse bolj tekmovalnem svetu zaščiti svoje interese.
