V bavarski regiji Chiemgau na jugovzhodu Nemčije so prebivalci razvili lasten mikro finančni sistem z lokalno valuto, imenovano chiemgauer. Projekt se je začel leta 2003 na pobudo učitelja ekonomije Christiana Gellerija in skupine srednješolcev, ki so iskali način, kako podpreti lokalna podjetja, ki so izgubljala stranke zaradi nakupovalnih središč in velikih verig.
Njihova rešitev je bila nova valuta, namenjena ohranjanju kroženja denarja v regiji. Natisnili so jo, jo razdelili in eden za drugim so domačini začeli uporabljati chiemgauer, trgovine pa so jo začele sprejemati.
Kar se je začelo kot nekakšen šolski eksperiment, je 23 let kasneje uveljavljen sistem, v katerem letno zaokroži približno pet milijonov chiemgauerjev. Vrednost ene enote te lokalne valute je enaka enemu evru.
Kako deluje?
Bankovce, ki imajo vodne žige ter elemente proti ponarejanju, tiska profesionalno podjetje. Po nemški zakonodaji je sicer tiskanje in uporaba bankovcev, ki niso evri, lahko kaznivo dejanje. Ker pa je Chiemgauer omejen na regijo in ga uporablja le približno 4200 ljudi in 300 podjetij, ga nemška centralna banka zaenkrat tolerira. Tisti, ki želijo uporabljati denar, se morajo včlaniti v združenje Chiemgauer.
Novinarji Deutshce Welle so se sprehodili skozi trgovine v Traunsteinu in v praksi preverjali, kako sistem deluje. V trgovini z ekološko hrano ali na tržnici stranka denimo plača za nakup z bankovcem za 50 chiemgauerjev. »S tem denarjem plačujemo dobavitelju, od katerega kupujemo sveže sestavine,« pojasnjujejo trgovci. Na ta način denar kroži, bodisi v gotovini bodisi elektronsko s posebno kartico, ki deluje z običajnimi bančnimi računi.
Menjava v evre ni mogoča
Da bi denar nenehno krožil in ne bi zastajal na računih, vrednost valute s časom upada. Imetniki morajo vsakih šest mesecev kupiti posebno znamko (za bankovec vrednosti 10 chiemgauerjev to stane približno 0,30 evra), da bankovec ostane veljaven. Po treh letih bankovci v celoti zapadejo, prav tako jih ni mogoče zamenjati za evre.
Slednje je omogočeno samo podjetjem, ki morajo ob menjavi plačati 5-odstotno provizijo. Ta provizija financira delovanje valute in podpira lokalne neprofitne organizacije.
Spodbujanje okolju prijaznega ravnanja
V zadnjih letih je združenje valuti dodalo okoljevarstveno noto. Prebivalci lahko zdaj zaslužijo dodatne chiemgauerje, če sprejemajo odločitve, ki ščitijo okolje. Nagrade v vrednosti od 1 do 200 chiemgauerjev denimo prejmejo za dejanja, kot so popravilo starih kavbojk namesto nakupa novih, uporaba platform za souporabo avtomobilov, izolacija hiš z naravnimi materiali ali namestitev sončnih panelov na balkonih.
Te nagrade financirajo lokalni prebivalci in podjetja, ki vplačujejo v skupni sklad za izravnavo svojih izpustov, kar deluje kot mini sistem za trgovanje z emisijami.
Precejšnje omejitve
Po svetu obstaja okoli 300 podobnih »komplementarnih valut«, večinoma v Evropi in Braziliji. Raziskovalci poudarjajo, da tovrstne valute že same po sebi zmanjšujejo izpuste v prometu, saj spodbujajo lokalno nakupovanje in krajšajo dobavne verige.
Podobni okoljski sistemi delujejo tudi drugod, na primer v španskem mestu Viladecans ter v Indoneziji in na Filipinih.
Kljub uspehu pa imajo ti sistemi jasne omejitve. V regiji Chiemgau v sistemu sodeluje manj kot 1 odstotek prebivalstva, večina oblačil, elektronike in industrijskih izdelkov pa še vedno uvozijo iz tujine. Če bi sistem začelo uporabljati več ljudi in bi preveč zrasel, bi ga centralna banka začela strožje regulirati.
