"Pripravljeni smo na pogovore s Kijevom, tako kot smo bili vedno," je dejal Lavrov in se pri tem skliceval na pogovore v Istanbulu, ki so potekali kmalu po začetku ruske agresije na Ukrajino leta 2022 in so se nadaljevali lani. Zadnji krog pogajanj ob posredovanju ZDA je potekal februarja letos, od takrat pa so pogajanja zaradi izraelsko-ameriške vojne proti Iranu zastala.
Na današnji okrogli mizi s tujimi veleposlaniki v Moskvi je ruski zunanji minister dejal, da jih je Rusija pripravljena "nadaljevati pogajanja v katerem koli trenutku, točno tam, kjer so se ustavila", poročanje ruskih medijev povzemajo tuje tiskovne agencije.
Poudaril pa je, da Rusija zdaj osredotoča na "doseganje ciljev" konflikta v Ukrajini, saj meni, da je "vse upanje v Zahod kot poštenega posrednika že zdavnaj propadlo". "Preprosto jih ne moremo jemati resno," je dejal Lavrov.
Poudaril je, da se tudi ZDA očitno oddaljujejo od vloge "nepristranskega posrednika in sledijo poti krepitve pritiska na Rusijo s sankcijami".
Ocena Lavrova sledi nedavni izjavi ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je minuli teden na vrhu skupine G7 povedal, da bi Rusija morala skleniti dogovor o končanju vojne z Ukrajino, in da bi ZDA lahko znova uvedle sankcije proti Rusiji. Na srečanju z ukrajinskim predsednikom Volodomirjem Zelenskim pa je Trump podpisal dokument, v katerem se je zavezal k odločnemu nastopu do Moskve. Poznavalci so to označili kot nepričakovan preobrat v korist Ukrajine.
Lavrov je danes še ocenil, da Evropa z vojaško podporo Kijevu postaja "glavna grožnja globalnemu miru in varnosti".
Izpostavil je, da članice zveze Nato in Evropske unije skupaj z ZDA povečujejo vojaške izdatke in preusmerjajo civilno proizvodnjo v vojaško. Pri tem je kot primer navedel nemško avtomobilsko industrijo. Ocenil je, da Evropa skuša menjavati vlade v drugih državah z vrsto neustreznih metod in spodbujanjem t. i. barvnih revolucij. Pri tem je izpostavil primer Armenije, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug, ki navaja rusko Ria Novosti.