Zelenski je 18. junija obtožil Belorusijo, da pomaga pri ruskih napadih z droni na Ukrajino. Minsku je dal enotedenski rok za odstranitev komunikacijske opreme, ki jo ruska vojska uporablja za podporo tem napadom. Opozoril je, da bo Ukrajina v nasprotnem primeru sama izvedla potrebne ukrepe. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je potrdil, da se bosta Putin in Lukašenko o izjavah ukrajinskega predsednika pogovarjala »v bližnji prihodnosti«, poroča Kyiv Independent.
Peskov je ob tem ostro obsodil ukrajinski ultimat. Zelenskega je obtožil, da ogroža belorusko suverenost. »Sama grožnja je skrajno agresivna. Gre za vmešavanje v notranje zadeve druge države in poseganje v njeno suverenost,« je Peskov dejal novinarjem. »Vendar pa ne dvomimo, da sta belorusko vodstvo in sama Belorusija sposobna zaščititi lastno suverenost,« je dodal.
Se Belorusija vse bolj aktivno vključuje v vojno?
Po besedah Zelenskega sporna oprema vključuje tako imenovane repetitorske sisteme, ki so nameščeni na komunikacijskih stolpih. Ti sistemi podpirajo ruske operacije z brezpilotnimi letalniki proti Ukrajini.
Znano je, da ruski jurišni droni tipa šahed med napadi dolgega dosega uporabljajo radijska komunikacijska omrežja in kopensko infrastrukturo za navigacijo in usmerjanje. Drone med napadi na Kijev in severne dele Ukrajine ukrajinske sile pogosto opazijo v bližini beloruske meje, preden nadaljujejo pot proti ciljem globlje na ukrajinskem ozemlju.
Belorusija je od začetka ruske invazije ena najtesnejših zaveznic Moskve. Minsk je Rusiji omogočil uporabo svojega ozemlja in na svojih tleh gostil rusko taktično jedrsko orožje. Kljub temu beloruske oborožene sile doslej niso neposredno sodelovale v bojih v Ukrajini. Oblasti v Minsku so večkrat poudarile, da se nimajo namena vključiti v vojno.
Kljub temu so v beloruski opoziciji včeraj opozorili na znake, ki kažejo na priprave Minska na bolj aktivno in neposredno vlogo v konfliktu. Združeni prehodni kabinet Belorusije, ki ga vodi Svetlana Tihanovska, je ukrajinski vladi predal podrobno poročilo. To izpostavlja osem ključnih kazalnikov, ki kažejo na »sistematične priprave« Lukašenkovega režima za morebitno neposredno vključitev v vojno.
Poglabljanje vojaškega zavezništva
Poročilo opozicije izpostavlja vrsto skrb vzbujajočih dogodkov. V novi vojaški doktrini, ki so jo sprejeli leta 2024, Belorusija ni več nevtralna država in lahko sproži preventivne napade proti »neposrednim grožnjam«. To zakonsko spremembo spremlja znaten skok izdatkov za vojsko, ki so se v zadnjih štirih letih povečali za petkrat.
Dodatni dokazi vključujejo petdesetodstotno povečanje števila pogodbenih vojakov od leta 2022. Ob ukrajinski meji so ustanovili tudi novo Južno operativno poveljstvo.
Beloruska vojska izvaja nenehne vojaške vaje, s katerimi po mnenju opozicije testira mobilizacijske sisteme in vzdržuje visoko stopnjo pripravljenosti. Vodstvo države je okrepilo tudi vojaško povezovanje z Rusijo, saj so na beloruskem ozemlju nameščene ruske enote in taktično jedrsko orožje, vključno z raketnim sistemom orešnik.
Militarizacija se širi tudi v belorusko družbo. Poročilo opozicije opozarja na gradnjo obrambnih utrdb ob meji z Ukrajino, Poljsko in Litvo. Širijo se tudi programi vojaškega usposabljanja za mlade in obvezno vojaško usposabljanje v šolah.
Vodja beloruske opozicije Svetlana Tihanovska je izjavila, da njene demokratične sile vsa opozorila iz Ukrajine jemljejo resno. Lukašenkov režim je pozvala, naj preneha podpirati rusko agresijo. Poudarila je, da »Ukrajina z Lukašenkom govori v jeziku sile, saj je to tisto, kar najbolje razume«.