Pozornost v vojni v Ukrajini se je v minulih mesecih zaradi vse bolj sofisticiranih ukrajinskih dronov in njihovih napadov globoko na rusko ozemlje premaknila stran od bojev na tisoč kilometrov dolgi fronti, toda ta še zdaleč ne ostaja statična. Napredovanje ruskih sil v zadnjih mesecih se je resda zaustavilo in ukrajinski vojski je uspelo spomladi zavzeti več ozemlja, kot ga je izgubila. A dve bojišči ostajata še posebej aktivni, obe pa bi se utegnili poleti, ko analitiki pričakujejo tako ukrajinsko kot rusko ofenzivo, še razplamteti.

Težki boji ta čas potekajo za Kostjantinivko in ponovno na območju Pokrovska, ki sta ključni mesti za izpolnitev ruskih načrtov popolne zasedbe Donbasa. Če bi padla nekoč industrijska Kostjantinivka, ki so jo ruski separatisti za krajši čas zasedli že leta 2014, od ruske invazije pa je bila nenehno tarča ruskih napadov, bi se ruski vojski odprla pot do obkolitve Druživke, Kramatorska in Slovljanska, od koder že beži na tisoče prebivalcev. Ruske sile naj bi v Kostjantinivki sicer napredovale počasi, s podobno taktiko kot prej v Pokrovsku – obkolitev centra mesta s poprejšnjim prodorom s strani. Zaradi takšnega pristopa se ukrajinski vojski ožijo možnosti oskrbe njenih vojakov v mestu, ki se pritožujejo tudi nad pomanjkanjem okrepitev.

Intenzivni boji v Donbasu v tem času potekajo tudi v smeri Pokrovska, enega najaktivnejših bojišč. Rusija kljub močnemu pritisku ne more poročati o večjih prebojih na tem območju, podobno pa se ukrajinskim silam godi na območjih Časiv Jara in Torecka. Tudi pri Limanu in Siversku ne prihaja do večjih sprememb frontne črte.

Napadi na frontno zaledje

Na Krimu poskuša ukrajinska vojska z dronskimi napadi na radarske postaje in oskrbne centre ruske vojske slabiti tamkajšnjo obrambo ter povezave polotoka z južno fronto. Napadi so bili tako uspešni, da so morale ruske oblasti zaukazati varčevanje z gorivom. Sedaj ga namenjajo samo še vojaškim silam. Strategija Ukrajine je podobna tudi v napadih z novimi brezpilotniki srednjega dosega na ruske oskrbovalne poti do južnih frontnih linij. Ti droni, ki so se pridružili več tipom brezpilotnikov manjšega in srednjega dometa, dosegajo hitrost do 180 kilometrov na uro ter letijo do 300 kilometrov daleč. Krepko so povečali tudi njihovo nosilnost streliva, saj lahko nosijo 70-kilogramsko bojno glavo, kar pomeni precej povečano napadalno moč.

Z dronskimi napadi na radarske postaje in oskrbne centre ruske vojske na Krimu poskuša Ukrajina slabiti tamkajšnjo obrambo ter povezave polotoka z južno fronto. Napadi so bili tako uspešni, da so ruske oblasti morale zaukazati varčevanje
z gorivom.

Vse pogosteje so tarča takšnih napadov vlakovne kompozicije, tovornjaki s strelivom, tankerji z gorivom in mostovi. Vse to naj bi Rusiji prekrižalo načrte izvesti veliko ofenzivo, na katero se predsednik Vladimir Putin pripravlja tudi z novo množično mobilizacijo rekrutov za ukrajinsko fronto. Številne ceste in železnice so postale prenevarne za dovoz vojaških okrepitev, streliva in goriva na fronto – tako iz smeri Luganska kot tudi z ruskega ozemlja.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski napoveduje, da bo ukrajinska obrambna industrija s svojo proizvodnjo orožja vojno potisnila v Rusijo. »Rusi nas napadajo vsak dan. Udarili bomo nazaj. Naš odziv bo z vsakim dnem močnejši,« napoveduje Zelenski po še enem dronskem napadu na Moskvo, ko naj bi ruska protizračna obramba v ponedeljek pred prestolnico prestregla več kot osemdeset ukrajinskih brezpilotnikov, nad drugimi ozemlji, Azovskim in Črnim morjem pa skupno 300 dronov.

Rusija potrebuje okrepitve

Da bi vojna ostala v Ukrajini in se še okrepila, poskušajo ruske oblasti doseči z novim valom prisilnega vpoklica moških v vojsko. Tako želijo nadomestiti velike izgube na fronti in se pripraviti na poletno ofenzivo. Približno 30.000 ruskih vojakov v povprečju umre na mesec na ukrajinski fronti. Lokalne oblasti, ki ne izpolnjujejo norm mobilizacije novih rekrutov, so okrepile aktivnosti uradov za vojaško registracijo. Predvsem k vpisu za odhod na fronto silijo moške z velikimi dolgovi in nekdanje zapornike, ki so pod upravnim nadzorom. Pogosto pa moške poberejo kar na cesti z množičnimi aretacijami in jih prisilijo k podpisu pogodb z vojsko. Težave z rekruti imajo tudi v Ukrajini, kjer je od začetka invazije februarja 2022 dezertiralo približno 200.000 ljudi.

 

Priporočamo