Washington je v torek sankcioniral Tomoko Akane in senegalskega višjega tožilca Abdoulayeja Seyeja. Ukrepi jima prepovedujejo vstop v ZDA in izvajanje transakcij v ameriškem finančnem sistemu.
Po navedbah državnega sekretarja ZDA Marca Rubia sta se oba "neposredno vključevala v prizadevanja ICC za preiskovanje, aretacijo, pridržanje ali kazenski pregon uradnikov, katerih vlada ne priznava pristojnosti sodišča". Ob tem je ICC označil za skorumpirano in spolitizirano sodišče, ki da je zlonamerno zlorabilo svojo oblast in preseglo svoj mandat.
"Tokratne sankcije proti meni so nekaj, kar sem do neke mere pričakovala, zato nisem presenečena. Pomembno je, da ne dopustim, da bi to pomenilo začetek propada mednarodne vladavine prava," je na omrežju X zapisala založba Bungei Shunju, ki predstavlja Tomoko Akane. To je njen prvi odziv na sankcije.
Sodišče s sedežem v Haagu je že v torek sankcije označilo za očiten napad na neodvisnost sodišča in dejalo, da spodkopavajo vladavino prava. Japonska je sporočila, da obžaluje sankcije zoper Akanejevo, kritični so bili tudi v EU ter visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk.
Administracija predsednika Donalda Trumpa je pred tem že uvedla sankcije proti 11 sodnikom in tožilcem ICC, med drugim zaradi pregona izraelskih državnih uradnikov. Med sankcioniranimi je tudi slovenska sodnica Beti Hohler.
Mednarodno kazensko sodišče, ustanovljeno leta 2002, preganja posameznike, obtožene najhujših grozodejstev, kot so vojni zločini, zločini proti človeštvu in genocid. ZDA niso pogodbenica Rimskega statuta, na katerem temelji delovanje sodišča.