Peticijo proti diskriminaciji jedrske energije je pripravila francoska nevladna organizacija PNC-France. Pobudniki so jo Evropskemu parlamentu predložili maja letos, odbor Evropskega parlamenta za peticije pa jo bo obravnaval čez dva tedna.
Razprava bo po oceni platforme JedrskaSi pomemben politični trenutek za vprašanje tehnološke nevtralnosti in položaja jedrske energije v evropski energetski politiki. Osrednje sporočilo pobude 26 nevladnih organizacij je, da bi morale evropske institucije pri doseganju podnebnih ciljev enakovredno obravnavati vse nizkoogljične tehnologije.
Podpisniki opozarjajo predvsem na razlike pri evropskem financiranju energetskih projektov, pravilih o državnih pomočeh, umeščanju energetskih objektov v prostor, načrtovanju elektroenergetskih omrežij in obravnavi jedrske energije v evropski taksonomiji.
Kot so še zapisali pri JedrskaSi, pobudniki ne pozivajo k zmanjšanju podpore obnovljivim virom energije, ampak se zavzemajo za to, da bi države lahko same izbrale kombinacijo nizkoogljičnih virov, ki najbolj ustreza njihovim razmeram.
Tehnološka nevtralnost v tem kontekstu pomeni, da evropska politika najprej določi cilj - na primer zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida - nato pa ne izbira vnaprej zmagovalne tehnologije, ampak omogoči uporabo vseh rešitev, ki k temu cilju učinkovito prispevajo, so zapisali.
Peticija je po navedbah platforme pomembna tudi za Slovenijo, ki pomemben del električne energije proizvede v jedrski elektrarni Krško, hkrati pa sprejema odločitve o prihodnji vlogi jedrske energije in morebitni gradnji drugega bloka krške nuklearke (Jek2).
Evropska pravila o financiranju, državnih pomočeh, energetskem načrtovanju in obravnavi različnih nizkoogljičnih tehnologij zato lahko vplivajo tudi na slovensko energetsko prihodnost, so izpostavili.
"Na JedrskaSi že vrsto let opozarjamo na pomen zanesljive oskrbe z električno energijo, tehnološke nevtralnosti in enakopravne obravnave vseh nizkoogljičnih virov. Zato se nam zdi pomembno, da se o teh vprašanjih razpravlja tudi na evropski ravni," je dejala članica platforme Tamara Langus.
Pred obravnavo 28. septembra je platforma vseh devet slovenskih evropskih poslancev pozvala, naj se seznanijo s peticijo in jo po svojih možnostih podprejo v okviru svojih političnih skupin. Na poziv se je, kot so zapisali, za zdaj javno odzval le Matej Tonin, ki je peticijo podprl in napovedal, da bo podporo zanjo iskal tudi znotraj politične skupine EPP.