Živimo v času globalnega segrevanja, ki smo ga skoraj zagotovo povzročili ljudje s sežiganjem fosilnih goriv. A to ni prispevek o globalnem segrevanju, ampak o fosilnih gorivih. In ker o fosilnih gorivih poslušamo predvsem negativne novice, bom za spremembo o premogu, nafti in zemeljskem plinu zapisal nekaj pozitivnih stavkov.
Začnimo drugje – pri hrani. Ste si že kdaj zaželeli, da bi za zajtrk ob kozarcu vode pojedli tableto, v kateri bi bila skrita vsa energija, ki jo porabite v naslednjem dnevu? Takšne tablete ni in je tudi ne bo. Nobena snov v velikosti tablete ne zmore shraniti dovolj kemijske energije za celodnevno delovanje človeškega telesa. Tako kot mi danes bodo tudi naši potomci čez tisoč let za vzdrževanje svojega metabolizma uporabljali energijo, skrito v kemijskih vezeh različnih snovi. Nobena digitalizacija, umetna inteligenca, nobene znanstvene in tehnološke revolucije ne bodo spremenile tega dejstva. Hrana z največjo gostoto energije je mast. Dobrega četrt kilograma masti je potrebnega za enodnevno delovanje človeškega telesa. Namesto masti lahko isto energijo dobimo z dobrega pol kilograma ogljikovih hidratov ali beljakovin. In za pridelavo hrane ljudje porabimo približno polovico rodovitnih površin planeta.
A za delovanje naše družbe ni dovolj hrana. V približno dvesto letih smo ustvarili civilizacijo, v kateri povprečen prebivalec planeta v druge namene porabi več kot desetkratno količino energije, ki jo vsebujejo njegovi obroki hrane. To so nam in nam še omogočajo fosilna goriva.