Madžarski premier Péter Magyar je izpolnil še eno predvolilno obljubo. Med kampanjo je napovedoval, da bo po prevzemu oblasti odprl arhive nekdanje tajne policije, ki je bila eden glavnih nosilcev 41-letne madžarske komunistične diktature. Zdaj so ti arhivi postali javno dostopni. Ljudje so sicer že doslej lahko pregledovali lastne dosjeje in dosjeje svojih svojcev. Za njihovo popolno odprtje pa vse od leta 1989 ni bilo pravega političnega interesa.
Zdaj obstaja: Magyar hoče s tem na še en način obračunati z Orbánovo zapuščino. Verjame namreč, da brez objave dokumentov o tem, kdo je sodeloval s politično policijo komunističnega režima vse do konca 80. let prejšnjega stoletja, ni mogoče narediti koraka naprej v demokratični tranziciji. In tako se, medtem ko njegova vlada pregleduje posle iz časa Fideszove vladavine in poskuša znova vzpostaviti vladavino prava, javnost ukvarja s polpreteklo zgodovino skoraj štiri desetletja po padcu komunizma.
Odpiranje arhivov po 36 letih
Parlament, v katerem ima Magyarjeva stranka Tisza dvotretjinsko večino, je javno objavo dokumentov odobril septembra. Od srede naprej so tako na spletu dostopni registracijski obrazci sodelavcev tajnih služb, ki vsebujejo osebne podatke agentov oziroma informatorjev, njihove psevdonime in okoliščine rekrutacije. Pregledati je mogoče tudi posebne magnetne trakove z evidencami. V različnih zbirkah je objavljenih okoli 60.000 imen informatorjev in tistih, ki so jih poskušali pridobiti za sodelovanje. Opozarjajo pa, da pojav imena v evidencah na magnetnih trakovih še ne potrjuje, da je bila oseba dejansko aktivna kot agent.
Koliko oseb iz dokumentov še živi, ni jasno. Mogoče je, da bodo mnogi prvič naleteli na podatke o sodelovanju pokojnih svojcev s tajno policijo. »Šele zdaj, po 36 letih, uresničujemo obljubo, dano ob spremembi režima,« je dejal Magyar ob odprtju arhivov. Ob tem je pozval k dostojanstvenemu in človeškemu ravnanju ob soočanju s polpreteklo zgodovino.
Številni znani med agenti
Že v prvih dneh pa je vpogled v obsežno mrežo informatorjev sprožil številne odzive javnih osebnosti, ki so v arhivih navedeni kot sodelavci politične policije. Nekateri so izrazili obžalovanje, drugi pa zanikali, da bi dejansko sodelovali s komunističnim režimom. Med njimi se je znašel zunanji minister v vladah Viktorja Orbána János Martonyi, ki zanika, da bi podpisal izjavo o sodelovanju, pisal poročila ali prejemal plačilo obveščevalnih služb. Na magnetnih trakovih se je znašel Zsigmond Járai, nekdanji finančni minister in guverner centralne banke, med evidentiranimi sta tudi sedanji sodnik ustavnega sodišča András Patyi, ki pa naj bi ga po nekaj mesecih izločili iz mreže, ker se ni udeleževal srečanj, ter Nobelova nagrajenka za medicino Katalin Karikó. Na trakovih je priljubljeni televizijski voditelj in poznejši politik Demokratske koalicije István Vágó.
Hitro opravičilo Cerkve
Med evidentiranimi so tudi visoki cerkveni dostojanstveniki in duhovniki, denimo upokojeni škof iz Vácza Miklós Beer in nekdanji opat benediktinske opatije Pannonhalma Asztrik Várszegi. Oba trdita, da nista vedela, da sta bila evidentirana kot sodelavca tajne policije. Pod psevdonimoma sta v evidencah škof iz Szegeda László Kiss-Rigó ter nekdanji kardinal in nadškof v Esztergomu László Paskai. Razkritja so za Cerkev zelo problematična, saj načenjajo zaupanje, na katerem temelji odnos med duhovniki in verniki. Madžarska škofovska konferenca se je za ravnanje duhovnikov zato hitro opravičila žrtvam in njihovim svojcem. Ob tem je poudarila, da so nekateri cerkveni predstavniki dejansko sodelovali z režimom, drugi so sodelovanje zavrnili, a so bili kljub temu evidentirani v dokumentih tajne službe, tretje pa so mučili in izsiljevali.
Zdaj objavljeni sklop dokumentov ni edini, do katerega bo imela javnost dostop. Nove naj bi na splet naložili do februarja, še pred dnevom spomina na žrtve komunizma. Razkritja sicer ne bodo popolna. Številne dokumente so namreč uničili med vstajo proti sovjetski nadvladi leta 1956, deloma pa tudi ob koncu komunističnega režima leta 1989. Kot je pojasnil Magyar, je takratna elita storila vse v svoji moči, da ti in drugi podatki ne bi prišli v javnost. Ocenjujejo, da je v času komunizma s tajnimi službami sodelovalo okoli 150.000 ljudi. Podrobnosti naj bi bile znane le za približno desetino.