Madžarska je dobila novega predsednika države. To je postal 73-letni Andras Baka, ki ga je vladajoča stranka Tisza minuli konec tedna izbrala za svojega kandidata med tremi posredovanimi predlogi premierja Petra Magyarja. Predsedniške posle z večinoma ceremonialnimi pristojnostmi bo prevzel čez dober teden.
Z imenovanjem Bake za novega predsednika do oblikovanja nove ustave oziroma za največ pet let je dokončno izpolnjena še ena predvolilna Magyarjeva obljuba. V obdobju pred volilnim spopadom z Viktorjem Orbanom je namreč napovedoval zamenjavo Fideszovih režimskih kadrov, 70-letni zdaj že bivši predsednik Tamas Sulyok pa je bil na vrhu tega seznama.
Izvolitev nekdanjega madžarskega sodnika z najdaljšim stažem na evropskem sodišču za človekove pravice (tam je od leta 1991 služboval kar sedemnajst let) in pozneje še predsednika ustavnega sodišča v parlamentu ni bila vprašljiva. Podpirala ga je namreč vladajoča stranka Tisza, ki premore več kot dvotretjinsko večino v parlamentu (141 od 199 poslancev). Bil je tudi edini kandidat. Opozicijski Fidesz se je namreč odpovedal nominaciji svojega, ker je odstavitev Sulyoka z ustavnimi dopolnili pojmoval za nezakonito. Tudi drugi opozicijski skrajno desni stranki Naša domovina na koncu ni uspelo nominirati svojega kandidata Tótha Mátéja, strokovnjaka za energetsko pravo in ekonomista, saj zanj zgolj s svojimi šestimi glasovi ni mogla najti dodatnih 34 poslancev, da bi bila nominacija veljavna. Za nominacijo kandidata je na Madžarskem namreč potrebnih štirideset poslanskih glasov.
Dve politični napaki brez posledic
András Baka je bil nominiran na tajnem glasovanju stranke Tisza, kar je bil za kritike še en kazalnik netransparentnosti izbire novega predsednika. V zadnjih tednih je moral premier Magyar iskati novega naslednika za Sulyoka, saj mu je šahovska velemojstrica Judit Polgar dala košarico, potem ko ji je ponudil predsedniško mesto. Magyar je svoji stranki ob Baki v izbor predložil še dva kandidata – Ignáca Romsicsa, enega izmed najbolj znanih sodobnih madžarskih zgodovinarjev, in pravnika Botondo Fülöpa. Za vse tri je trdil, da bi bili dobri predsedniki.
»Magyar je v izbiri predsedniškega kandidata imel dve težavi. S prehitrim razkritjem imena kandidatke Judit Polgar je šel predaleč. Ta je namreč zavrnila njegovo imenovanje za kandidatko. Prav tako je obljubljal splošno javno razpravo o novem kandidatu za predsednika, a takšnih javnih posvetovanj dejansko ni bilo. Premier Magyar je odločitev o novem kandidatu po posvetovanjih s kakšnimi zaupniki verjetno sprejel sam. A vse to ni škodilo njegovi podpori v javnosti. Zaradi tega ni bilo obsežnega javnega zgražanja, seveda pa opozicija njegove težave poskuša izkoristiti,« ocenjuje Istvan Hegedus, vodja nevladne organizacije Madžarska evropska družba.
Kot še meni naš sogovornik, si je Magyar želel hitrega izbora novega predsednika. Prava javna posvetovanja se bodo po oceni Hegedusa pojavila šele v postopku določanja nove ustave, ki bi lahko prinesla tudi določilo za neposredne volitve novega predsednika.
Opozicija kritizira novega predsednika
»Kritike opozicije niso umestne. Baka deluje kot avtonomna osebnost v primerjavi s prejšnjim predsednikom, ki je vse podpisal in ob tem molčal. A to je veljalo tudi za vse druge predsednike pod Orbanovimi vladami. Fideszovi očitki so zato popolna hipokrizija. Zanje je Baka nov sovražnik. V Fideszu se zdaj poskušajo pretvarjati, da so zaščitniki vladavine prava. A tega nihče ne verjame,« ocenjuje Hegedus.
Iz Fidesza novemu predsedniku Baki očitajo še, da je Madžarsko pred evropske sodne mline popeljal zaradi precej manjše zadeve, kot se je zdaj z zamenjavo pripetila nekdanjemu predsedniku Tamasu Sulyoku. Merijo na Bakovo tožbo zaradi tega, ker ga je Orbanova vlada leta 2010 odstavila z mesta predsednika vrhovnega sodišča le leto dni po njegovem imenovanju.
Po spremembi oblasti se je Orban namreč lotil velikih posegov v pravosodje. S preimenovanjem vrhovnega sodišča v Kurio je takrat dobil opravičilo, da na novo postavi vodilne. Baka se s tem ni sprijaznil. Evropsko sodišče je ugotovilo, da je bila njegova predčasna odstranitev povezana z njegovimi javnimi kritikami reform pravosodja. Primer je tako postal eden pomembnejših evropskih precedensov glede neodvisnosti sodstva in pravice sodnikov do javnega izražanja.
»Čeprav je njegova naloga, da bo predstavljal enotnost, mu ne bo treba podpreti vseh predlogov vlade. Če bi bili njihovi ukrepi v nasprotju z vladavino prava ali bi prihajalo do prevelike koncentracije moči, bi kot pravnik lahko utegnil ukrepati v tem procesu. Predstavlja lahko protiutež, vendar pa ne bo blokiral reform,« je o bodoči vlogi Bake prepričan Hegedus.