Da je bil upor Madžarov proti sovjetski okupaciji herojska stvar, na Madžarskem ne dvomi nihče. A to ni dovolj, da bi nasprotna politična pola – vladajoča stranka Petra Magyarja Tisza in opozicijski Fidesz – skupaj proslavila okroglo 70. obletnico upora, ki so ga sovjetski okupatorji krvavo zatrli. Medtem ko so enotne proslave potekale na madžarskih veleposlaništvih v tujini, v barvah madžarske trobojnice pa so osvetlili številna znana poslopja po svetu, je podobno kot prejšnja leta v Budimpešti potekalo več proslav.
Državno je priredil novi premier Peter Magyar, ki je na osrednjem trgu Kossuth in v parlamentu gostil več kot 40 tujih delegacij, tudi predsednico evropske komisije Ursulo von der Leyen in predsednika evropskega sveta Antonia Costo. Stranka Fidesz pa je svojo proslavo, ki se je sicer ni udeležil nekdanji premier Viktor Orban, z govori politikov obeležila na drugem koncu mesta – na trgu Bem.
V obeh taborih se strinjajo, da je bil upor študentov in delavcev proti sovjetski nadvladi herojsko dejanje. Konec oktobra 1956 so za dober teden skupaj s premierjem Imrom Nagyem, ki je napovedal politične reforme, zatresli Moskvo. Madžarska svojeglavost je zagrozila s hudim udarcem Varšavskemu paktu. Kremelj je zato nad uporno državo poslal še več vojske, ki je z operacijo Vihar v nekaj dnevih zatrla upor in spet vzpostavila železni nadzor nad državo. Ubitih je bilo najmanj 2900 Madžarov, več kot 200.000 pa jih je nato pobegnilo iz države. Premier Magyar je v minulih dneh napovedal ustanovitev muzeja revolucije iz leta 1956, ki ga Madžarska še nima.
Predsednik države Andras Baka je dejal, da bi se Madžari morali zahvaliti državam, ki so takrat bežeče rojake sprejele. Hrabrosti upornikov sta se poklonila tudi von der Leynova in Costa. Predsednica evropske komisije je menila, da spomin na generacijo iz leta 1956 hkrati nosi opomin, da demokracija ni samoumevna. »Vsaka generacija se mora boriti za obnovo naših svoboščin in za ponovno oživitev naše demokracije. To je moralno jedro te obletnice,« je dejala. Po njenih besedah je Madžarska letos ponovno poslala sporočilo upanja, namreč da je možno ustaviti nazadovanje demokracije, premagati dezinformacije in širjenje strahu.
Fidesz vzpostavljal vzporednice
Fidesz se je za bojkot državne proslave odločil, ker naj bi premier Magyar razdvajal državo. Prav tako s svojo udeležbo niso hoteli dati legitimnosti predsedniku Andrasu Baki, čigar izvolitev so bojkotirali po prisilni odstavitvi njim zvestega Tamasa Sulyoka. Dišala pa jim ni niti udeležba von der Leynove, saj se je Viktor Orban z njo znašel na okopih in ob obletnicah madžarske vstaje Bruselj enačil z Moskvo v 50. letih.
Tudi tokrat Fidesz na svoji proslavi ni skoparil s kritikami oblasti. Vlekli so vzporednice med uporom in sedanjim časom, seveda z njim sprejemljivo politično konotacijo. »Tudi danes ni pomanjkanja kolonizatorjev in marionet, avtoritarizma in tiranov. Spomnimo se junakov, uprimo se samovoljnosti in zberimo moč za prihajajoči boj,« je pozival vodja poslanske skupine Fidesza Janos Boka.
Potekajo številne preiskave
Premier Magyar je po volilni zmagi aprila letos napovedal operacijo čiščenja kadrov Fidesza iz javne uprave. Preiskujejo tudi številne pogodbe, ki so jih na državni in lokalni ravni sklenili nekdanji vladajoči in s katerimi bi lahko bil oškodovan proračun. Za zapahi sta dva nekdanja ministra, ki ju sumijo zlorab državnih sredstev in prejemanja podkupnin.
Nekdanji kulturni minister Balazs Hanko je osumljen nepravilne razdelitve 47 milijonov evrov sredstev iz Nacionalnega kulturnega sklada mimo razpisov. Prejemniki naj bi bili tudi politični podporniki stranke Fidesz, ki so del denarja »vrnili« za financiranje stranke. Domnevno naj bi podkupnine za dodelitev državnih poslov prejemal še nekdanji minister za nacionalni razvoj Miklos Sesztak. Zaradi domnevnih nepravilnosti pri poslovanju centralne banke in njenih skladov pa preiskujejo še Györgya Matolcsyja, nekdanjega guvernerja madžarske centralne banke in tesnega Orbanovega zaveznika.
