Kot piše Associated Press, je aprila 2025 skupina ruskih moških več ur opazovala Osečkinov dom in okolico na jugozahodu Francije ter snemala fotografije in videoposnetke v domnevni pripravi na atentat, kažejo sodni dokumenti, ki jih je pridobila agencija AP in niso javni. Nekaj let prej je Osečkin povedal, da se je na njegovi steni pojavila rdeča pika, za katero je mislil, da gre za laserski merek orožja.
Drugod po Evropi so litovske oblasti lani preprečile načrt za umor litovskega podpornika Ukrajine in še enega ruskega aktivista. Nemške oblasti so prav tako razbile dva načrta: enega proti vodji nemškega orožarskega podjetja, ki dobavlja orožje Ukrajini, in drugega proti ukrajinskemu vojaškemu uradniku. Poljske oblasti so leta 2024 aretirale moškega zaradi domnevnega načrta atentata na ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Istega leta je bil v Španiji ubit ruski pilot helikopterja, ki je prebegnil – glavni osumljenci pa naj bi bili ruski operativci.
Drzne akcije ruskih varnostnih služb
Čeprav so ruske oblasti že dolgo obtožene utišanja sovražnikov v tujini, so trije zahodni obveščevalni uradniki iz različnih držav za AP povedali, da se je kampanja ciljnih umorov okrepila po invaziji predsednika Vladimirja Putina na Ukrajino leta 2022.
Uradniki pravijo, da so ruske varnostne službe zdaj bolj drzne pri izbiri tarč ter da poleg vojaških prebežnikov ciljajo tudi ruske aktiviste in tuje podpornike Ukrajine. Vsi trije uradniki so govorili pod pogojem anonimnosti zaradi občutljivosti informacij.
»Ta kampanja ni naključna,« je dejal eden od njih, visoki evropski obveščevalni uradnik. »Za njo stoji politična odobritev.«
Obveščevalci, nekdanji visoki britanski protiteroristični uradnik in litovski tožilci menijo, da je kampanja povezana s širšimi ruskimi prizadevanji za destabilizacijo evropskih držav, ki podpirajo Ukrajino. AP je zabeležil 191 dejanj sabotaže, požigov in drugih motenj po Evropi, ki jih zahodni uradniki povezujejo z Rusijo od začetka vojne.
Mnogi obtoženi v teh operacijah naj bi bili ljudje, ki so jih ruske obveščevalne službe najemale kot poceni posrednike. Po navedbah francoskih sodnih dokumentov, uradnikov in litovskih tožilcev zdaj Moskva uporablja enak model tudi za napade na svoje nasprotnike v tujini.
Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitri Peskov je za AP dejal, da ne vidi nobene potrebe po komentarju. Ruske oblasti so že prej zanikale vpletenost Moskve v poskuse umorov nasprotnikov v tujini.
AP je govoril s tremi domnevnimi tarčami: Osečkinom, litovskim aktivistom Valdasom Bartkevičiusom in Ruslanom Gabbasovom, ki se zavzema za neodvisnost ruske regije Baškortostan.
Izlet na obalo
Trije od štirih moških, ki jih je pridržala francoska policija zaradi domnevnega načrta za umor Osečkina, so aprila 2025 odpotovali v obmorsko letovišče Biarritz, kjer živi Osečkin, kažejo sodni dokumenti. Opazovali naj bi njegovo hišo »z namenom njegove likvidacije in zastraševanja vseh političnih nasprotnikov ruskih oblasti, ki živijo v Franciji«.
Vsi štirje so rojeni v ruski regiji Dagestan. Eden ima več kazenskih obsodb, drugi pa je dejal, da ga je aretirala ruska varnostna služba in da je pobegnil iz države, da bi se izognil pošiljanju v Ukrajino.
Osečkin je pred leti ustanovil organizacijo za pravice zapornikov in vodi projekt, ki razkriva zlorabe v ruskem zaporniškem sistemu. Dejal je, da so se grožnje stopnjevale, ko je začel raziskovati domnevne ruske zločine v Ukrajini in pomagati ruskim vojaškim prebežnikom pri pobegu.
V Francijo se je preselil leta 2015, sedem let pozneje pa so ga francoske oblasti dale pod policijsko zaščito, potem ko so prejele informacije, da je njegovo življenje ogroženo.
»Če ne bi bilo njih, bi bil verjetno že mrtev,« je dejal.
"Če se skrijem, bo Putin zmagal"
V Litvi je Gabbasov februarja 2025 na svojem avtomobilu našel sledilno napravo apple airtag. Policija mu je naročila, naj napravo pusti pri miru, in začela slediti ljudem, ki so sledili njemu, je povedal.
Nekaj tednov kasneje je z ženo in petletnim sinom obiskal praznovanje litovske neodvisnosti od Sovjetske zveze, ko so ga policisti poklicali in mu rekli, naj se ne vrača domov.
Naslednji dan so mu po njegovih besedah povedali: »Včeraj smo blizu vaše hiše pridržali morilca; čakal vas je z orožjem. (…) Bil je pripravljen čakati vso noč.«
Litovske oblasti so mu ponudile možnost, da popolnoma izgine – spremeni ime, se preseli in opusti svoje delo.
To je zavrnil. Dejal je, da ga mnogi ljudje iz njegove pretežno muslimanske domače regije ob Kazahstanu vidijo kot voditelja gibanja za neodvisnost. Regija je po njegovih besedah pomembna za Kremelj zaradi zlatih rezerv in velikega števila moških, poslanih v vojno v Ukrajini.
»Ne morem izdati vseh teh ljudi zgolj zaradi strahu,« je dejal.
Načrt za bombo v poštnem nabiralniku
Litovske oblasti so tudi Bartkevičiusu ponudile možnost izginotja, potem ko so po njegovih besedah odkrile načrt za njegov umor z bombo v poštnem nabiralniku marca 2025. Toda tudi zanj izginotje ni bilo ena od možnosti.
Aktivist zbira denar za Ukrajino in je postal znan po svojih protiruskih dejanjih, med drugim po uriniranju na ruski vojni spomenik.
Litovski tožilci so obtožili 13 ljudi iz najmanj sedmih držav zaradi sodelovanja v obeh zarotah – med najmanj 20 osebami, ki so jih oblasti v zadnjem letu pridržale, obtožile ali identificirale v povezavi s podobnimi načrti po Evropi.
Po navedbah tožilcev je vpletene neposredno vodila ruska vojaška obveščevalna služba, nekateri pa naj bi bili povezani z ruskim organiziranim kriminalom ter tudi z drugimi požigi in vohunskimi operacijami po Evropi.
Po besedah nekdanjega vodje protiteroristične enote londonske policije, poveljnika Dominica Murphyja, je Rusija začela bolj uporabljati posrednike po atentatu leta 2018 na nekdanjega ruskega vohuna Sergeja Skripala v Salisburyju v Angliji.
Britanska vlada je za napad z živčnim strupom obtožila ruske vojaške obveščevalce. Kot odgovor so Velika Britanija in druge zahodne države izgnale več sto ruskih diplomatov in vohunov, zaradi česar je Moskvi težje izvajati operacije v Evropi.
Cilj: ustrahovanje
Eden od zahodnih obveščevalnih uradnikov meni, da dejstvo, da je bila večina zarot od leta 2022 preprečena, kaže na to, da je Rusiji težje izvajati takšne operacije prek posrednikov kot prek lastnih agentov.
Kljub temu imajo poskusi atentatov po njihovem mnenju še druge cilje: ustrahovanje nasprotnikov Kremlja in izčrpavanje evropskih varnostnih služb.
Ob sklicevanju na primer prebežnika Maksima Kuzminova – ki so mu na ruski državni televiziji zamaskirani moški v vojaških uniformah grozili s smrtjo – je uradnik dejal, da je jasno, da lahko ruske službe v Evropi nekoga ubijejo, če to res želijo.
»Tudi če enkrat preprečiš operacijo, moraš biti pripravljen, da bodo poskusili znova.«
