V soboto vrata v Benetkah znova odpira beneški bienale, ena največjih svetovnih umetniških razstav z več kot stoletno tradicijo. Leta 1895 ustanovljeni bienale je začel kot državljanska pobuda za promocijo italijanske umetnosti in privabljanje turistov. Dvanajst let pozneje je postal redna razstava z uvedbo nacionalnih paviljonov, ki jih ima 30 držav. Veljal je za obliko kulturne diplomacije, a hkrati je bil vedno tudi političen. Nič drugače ni letos.
Že pred odprtjem 61. bienala, ki bo potekal vse do druge polovice novembra, je prišlo do velikih nesoglasij med organizatorji in številnimi evropskimi državami zaradi vnovične udeležbe Rusije na njem. Rusija je po bojkotu svojih umetnikov, ki so pripravljali njeno razstavo leta 2022 po začetku vojne v Ukrajini, udeležbo na bienalu odpovedala. Dve leti pozneje se imetnica stalnega paviljona na beneških Giardinih ni odločila za nastop. Tega ji upravni odbor bienala tudi uradno ni prepovedal. Svoj paviljon je leta 2024 prepustila v uporabo Boliviji. Letos pa se je odločila, da se spet vrne na bienale, kar je sprožilo val ogorčenj in pozivov, naj se Rusiji udeležba prepove.
Snemanje razstave
Rusija bo na tokratnem bienalu nastopala z razstavo Drevo, zakoreninjeno v nebu. Svoj paviljon so že odprli, v notranjosti stavbe so s stropa visele cvetlice nad glasbeniki, ki so igrali na tradicionalni ruski strunski inštrument – balalajke. Notranjost paviljona je bila preoblikovana v okolje, ki spominja na cvetličarno. V notranjosti potekajo glasbene improvizacije in nastopi različnih skupin. Prav tako so v paviljonu oblikovali manjšo dvorano z majhnim iglastim gozdom in videoprojekcijami. Te razstave navadni obiskovalci ne bodo mogli videti, temveč bo namenjena le strokovni javnosti.
Kljub ponovnemu odprtju paviljon v šestih mesecih trajanja dogodka ne bo odprt za javnost. Določene omejitve za vnovičen ruski nastop na bienalu tako vendarle bodo. Zaradi političnega in kulturnega pritiska jih je uvedla Fundacija bienala, čeprav je njen predsednik Pietrangelo Buttafuoco poprej zagovarjal vključujoč pristop in trdil, da bi bienale moral presegati geopolitične konflikte.
Posnetek nastopa ruskih glasbenikov, ki v teh dneh do uradnega odprtja razstave 9. maja dejansko izvajajo glasbo v paviljonu, bo v prihodnjih mesecih projiciran na zunanje stene, cvetlične kompozicije pa bo mogoče videti skozi okna stavbe.
Napovedani protesti
Italijanski minister za kulturo Alessandro Giuli je že napovedal bojkot otvoritvene slovesnosti bienala. Na številna negodovanja je vnovični nastop Rusije naletel tudi v Evropski uniji. Konec aprila je evropska komisija napovedala, da namerava začasno ustaviti ali prekiniti tekoče subvencioniranje beneškega bienala v višini 2 milijonov evrov. Ukrep zadeva eno samo subvencijo EU, ki zajema triletno obdobje in bo zdaj bodisi začasno ustavljena bodisi v celoti prekinjena. Evropska komisija je v teh dneh pred odprtjem bienala vnovič opozorila ne nesprejemljivost ponovne ruske udeležbe ter nakazala, da naj bi rusko sodelovanje na bienalu predstavljalo kršitev vzpostavljenih sankcij proti Rusiji.
Več ruskih umetnikov v tujini je sicer že napovedalo proteste proti vnovični udeležbi Rusije na bienalu. Med njimi je tudi Nadja Tolokonikova iz skupine Pussy Riot, ki načrtuje protestno akcijo oziroma nasprotno razstavo zaprtih ruskih umetnikov. »Za Rusijo je kultura orožje,« je Tolokonikova v zvezi s tem povedala za italijanski časopis La Repubblica. Že danes je pred ruskim paviljonom potekal protest skupin Pussy Riot in Femen.
Odstopili žiranti
Konec aprila je sicer odstopila tudi žirija beneškega bienala, ki podeljuje zlate in srebrne leve za najboljše nacionalne udeležbe na razstavi. S tem se je dodatno pokazalo, kako zelo politično je letošnje ozračje na enem največjih kulturnih dogodkov na svetu. Potem ko so sporočili, da de facto Rusija in Izrael ne bosta upoštevana pri podeljevanju nagrad, so vsi člani žirije nekaj dni pozneje (sestavljajo jo mednarodni kuratorji in kritiki) skupaj odstopili. Uradne razlage za odstop žirije ni bilo.
V izjavi o svojem odstopu so vendarle navedli, da so to storili »v skladu« s svojo izjavo o nameri, da »se bo ta žirija vzdržala obravnave tistih držav, katerih voditelji so trenutno obtoženi zločinov proti človeštvu pred Mednarodnim kazenskim sodiščem«. Ker Mednarodno kazensko sodišče s tiralico išče izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in tudi ruskega predsednika Vladimirja Putina, je to pomenilo, da v izboru za nagrade ne bi upoštevali Rusije in Izraela.
