Danska prestolnica je na včeraj objavljeni lestvici že drugič zapovrstjo premagala avstrijski Dunaj, ki je pred tem kraljeval na vrhu tri leta zapored.

EIU, sestrska organizacija ugledne revije The Economist, je ocenila 173 mest po vsem svetu na podlagi več dejavnikov, vključno z izobraževanjem, stabilnostjo, zdravstvenim varstvom, infrastrukturo in kulturno ponudbo. Köbenhavn je prejel najboljše ocene v treh kategorijah: stabilnost, infrastruktura in izobraževanje.

Vzpon New Yorka

Če pogledamo nižje po indeksu, se je New York povzpel za tri mesta in zasedel 66. mesto. To gre pripisati predvsem opaznemu izboljšanju ocen v kategoriji stabilnosti, kar je posledica padca stopnje kriminala in manjšega tveganja za morebitne teroristične napade.

Top 10 najboljših mest za življenje na svetu

1. Köbenhavn, Danska

2. Dunaj, Avstrija

3. Melbourne, Avstralija

4. Sydney, Avstralija

5. Zürich, Švica

6. Ženeva, Švica

7. Osaka, Japonska

8. Adelaide, Avstralija

9. Vancouver, Kanada

10. Tokio, Japonska

Medtem ko se Veliko jabolko vzpenja, Honolulu ostaja najvišje uvrščeno ameriško mesto sploh, čeprav je padel za dve mesti in zdaj zaseda 25. položaj. Vancouver je na 9. mestu edino severnoameriško mesto, ki se mu je uspelo prebiti med svetovno deseterico.

»Uspeh Köbenhavna je posledica zmagovalne kombinacije odličnih ocen v kategorijah stabilnosti in infrastrukture, izjemne kulture, okolja ter visoke kakovosti javnih storitev,« je pojasnil tiskovni predstavnik organizacije Economist Intelligence Unit.

Na tretje mesto se je uvrstil avstralski Melbourne, ki se je od lani povzpel za eno stopničko. Še eno avstralsko mesto, Sydney, pa je skočilo s šestega na četrto mesto. Švicarski Zürich, ki si je lani delil drugo mesto z Dunajem, je padel za tri mesta, tik za njim, na šestem mestu, pa mu sledi Ženeva. Japonska Osaka je obdržala sedmo mesto, medtem ko je avstralska Adelaide zasedla osmo mesto. Deseterico najboljših zaključuje Tokio.

Vojni nemiri krojijo dno lestvice

Posledice vojne z Iranom so se močno odrazile na uvrstitvah mest v zalivski regiji, ki so zabeležila padec ocen v kategoriji stabilnosti. Največji upad sta doživela omanska prestolnica Muscat, ki je padla za 14 mest na 123. položaj, in Kuvajt, ki je zdrsnil za 12 mest na 105. mesto.

Združeno kraljestvo pa si je opomoglo po lanskem padcu ocen, ki so ga povzročili ulični izgredi in nemiri. Manchester ponovno vodi kot njihovo najvišje uvrščeno mesto na 52. mestu, s čimer je prehitel London (54. mesto) in Edinburgh (64. mesto).

Azija napreduje

Čeprav zahodna Evropa ostaja regija z najvišjo kakovostjo življenja, je bila povprečna ocena (91,7) nekoliko nižja kot leta 2025. Po drugi strani pa je povprečna ocena Azije zrasla za 0,3 točke na 73,9. To gre pripisati predvsem boljšim ocenam zdravstvenega varstva, še posebej v kitajskih mestih, kot je Fuzhou na jugovzhodu države, ki se je povzpel za sedem mest na 93. položaj.

»Ocene na področju zdravstva so se izboljšale v vseh kitajskih mestih, kar odraža izboljšave v sistemih javnega financiranja in investicij,« so dodali pri EIU ter izpostavili nov sistem dolgotrajne oskrbe in splošno izboljšanje zdravstvenih storitev na Kitajskem.

Na samem dnu lestvice kot najmanj primerno mesto za življenje še naprej ostaja sirska prestolnica Damask. Je pa prišlo do premikov pri dnu, saj je iranski Teheran zaradi vojne padel na 164. mesto, medtem ko je ukrajinski Kijev zdrsnil na 166. mesto.

»Povprečna svetovna ocena kakovosti življenja ostaja enaka kot lani, saj sta se padec stabilnosti na Bližnjem vzhodu in izboljšanje zdravstva v Aziji medsebojno uravnotežila,« je ob objavi poročila povedala Ana Nicholls, direktorica panoge pri EIU. »Rast ocen v Aziji pomeni, da je med najboljšimi 20 mesti na svetu zdaj kar devet azijskih, poleg sedmih evropskih,« je dodala.

Slovenija v poročilu ni omenjena.

Priporočamo