Kot je danes po poročanju francoske tiskovne agencije AFP pojasnil novozelandski pravosodni minister Paul Goldsmith, tovrstne tožbe spodbujajo negotovost in nezaupanje v gospodarstvu.
"Sodišča niso pravi prostor za odločanje o škodnih zahtevkih zaradi podnebnih sprememb," je dejal minister. Odškodninsko pravo, na podlagi katerega ljudje zahtevajo odškodnino za škodljiva ali malomarna dejanja, tako po njegovih besedah ni primerno za razreševanje odškodninskih sporov glede podnebnih sprememb, pri katerih da gre za vrsto kompleksnih okoljskih, gospodarskih in socialnih dejavnikov.
Podnebni aktivist Smith je vladno napoved že označil za napad na demokracijo. "Če lahko parlament onemogoči tekoči sodni postopek, potem noben pravni zahtevek, ko enkrat postane politično neugoden, ni varen," je dejal za nacionalno radiotelevizijo Radio New Zealand.
Se pa predlogu zakona obeta podpora, saj ima novozelandska desničarska vladajoča koalicija v parlamentu večino. Od prihoda na oblast leta 2023 je ukinila že vrsto okolju prijaznih politik. Umaknila je subvencije za električne avtomobile, razveljavila prepoved iskanja nahajališč nafte in plina ter pospešila postopek za pridobitev rudarskih dovoljenj.
Država se sicer sooča tudi s tožbo zaradi svojih ciljev glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. Januarja lani je vlada napovedala, da jih bo do leta 2035 glede na leto 2005 zmanjšala za 51 odstotkov, s čimer predhodnih ciljev, emisije do leta 2035 skrčiti za 50 odstotkov, praktično ni spremenila. Novozelandska zakonodaja pa predvideva, da mora država ob neupoštevanju metana, ki nastane pri odpadkih in v kmetijstvu, postati brezogljična do leta 2050.