Po podatkih najnovejšega poročila Centra za spremljanje notranjega razseljevanja (IDMC) je bilo konec leta 2025 po svetu notranje razseljenih najmanj 82,2 milijona ljudi. Gre za ljudi, ki so morali zapustiti svoje domove, a so ostali znotraj meja države. Število je nekoliko nižje kot rekordno leto prej, vendar strokovnjaki opozarjajo, da to ne pomeni izboljšanja razmer.
Poročilo prvič od začetka primerljivih evidenc ugotavlja, da so vojne in nasilje povzročili več razseljevanja kot naravne nesreče. Konflikti so leta 2025 sprožili 32,3 milijona prisilnih premikov prebivalstva, medtem ko so poplave, neurja, požari in druge podnebne katastrofe povzročili 29,9 milijona razselitev, piše El Pais.
Iran in Kongo
Največji delež razselitev so povzročili konflikti v Iranu in Demokratični republiki Kongo. Samo v Iranu je med vojaško eskalacijo v letu 2025 prišlo do približno 10 milijonov prisilnih premikov prebivalcev, predvsem z urbanih območij. V Kongu so ofenzive uporniških skupin in zavzetje mesta Goma povzročili skoraj tretjino vseh notranjih razselitev na svetu.
Avtorji poročila opozarjajo, da postajajo vojne vse bolj internacionalizirane in se pogosto selijo v gosto naseljena mesta, kar pomeni, da konflikti prizadenejo bistveno več ljudi kot nekoč. Urbanizacija konfliktov povečuje humanitarne posledice, saj množični beg prebivalcev povzroča pritisk na infrastrukturo, zdravstvene sisteme in gospodarstvo.
Vojna in suša hkrati
Kljub temu podnebne katastrofe ostajajo eden ključnih razlogov za razseljevanje. Leta 2025 so neurja, cikloni, požari in poplave povzročili skoraj 30 milijonov premikov prebivalstva. Posebej prizadete so bile države vzhodne Azije, pa tudi deli Evrope. Španija je denimo beležila skoraj 30.000 razselitev, predvsem zaradi gozdnih požarov.
Poročilo poudarja tudi vse tesnejšo povezanost med vojnami in podnebnimi spremembami. Številne države, ki jih pretresajo konflikti, se hkrati soočajo še s sušami, poplavami ali ekstremnimi vremenskimi dogodki, kar dodatno povečuje ranljivost prebivalstva. Strokovnjaki zato govorijo o »večplastni krizi«, v kateri se prepletajo nasilje, podnebne spremembe in gospodarska nestabilnost.
Manj mednarodne pomoči
Humanitarne organizacije opozarjajo tudi na zmanjševanje mednarodne pomoči. Zaradi rezov v razvojne in humanitarne programe, predvsem iz ZDA, je zbiranje podatkov oteženo, številne krize pa postajajo vse manj vidne mednarodni javnosti. Po navedbah IDMC v približno 15 odstotkih držav sploh ni bilo mogoče pridobiti zanesljivih podatkov o razseljenih osebah.
