S tem bi rada preizkusila učinkovitost ključne točke, 5. člena severno atlantske pogodbe, ki zagotavlja medsebojno obrambo. Povedal je, da rusko vodstvo ne verjame več, da bi se Nato postavil v bran svojim članicam, zato želi Moskva preveriti, ali bodo to zavezo spoštovali.
"Glede na dokaze, smo prepričani, da ruske invazije na Ukrajino ni konec, ampak le korak na poti Rusije proti Zahodu," je dejal Kahl.
Moskva želi Nato potisniti nazaj na meje iz devetdesetih let
Po Kahlovih besedah Nemčija sicer ne pričakuje premika velikih tankovskih enot z vzhoda na zahod, a je poudaril, da so v Moskvi ljudje, ki resno dvomijo o učinkovitosti 5. člena.
Njegove izjave sledijo prejšnjim opozorilom nemškega obrambnega ministra Borisa Pistoriusa, ki je večkrat poudaril, da mora biti Nemčija do konca tega desetletja pripravljena na vojno. "Trenutno ne verjamem, da je ruski napad verjeten," je Pistorius dejal v lanskem intervjuju za Tagesspiegel, ob tem pa dodal, da bi se to lahko zgodilo v petih do osmih letih.
Podobno oceno je danska vojaška obveščevalna služba podala v poročilu, objavljenem februarja. Po njihovem mnenju bi Kremelj lahko v primeru konca vojne v Ukrajini sprostil znatne vojaške zmogljivosti in v sosednji državi začel nov konflikt v šestih mesecih.
Kahl je izpostavil še, da si Moskva prizadeva potisniti Nato nazaj na meje iz devetdesetih let, iz Evrope izriniti ZDA in s tem povečati svoj vpliv na vseh področjih. "To moramo ustaviti, dokler imamo še možnost," je poudaril.
"Ruska agresija vedno bolj preizkuša naše zmogljivosti"
Zagotovil je, da ostaja sodelovanje med Nemčijo in ZDA stabilno, kljub občasnim nesoglasjem. "Američani 5. člen jemljejo zelo resno, a upravičeno pričakujejo, da bo Evropa prevzela več odgovornosti," je dejal.
Čeprav se vojna za zdaj omejuje na ukrajinsko ozemlje, pa Zvezni urad za varstvo ustavne ureditve (BfV) opozarja, da Rusija povečuje svoje delovanje na Zahodu prek kibernetskih napadov in vohunjenja. Letno poročilo BfV navaja, da Moskva uporablja posebne agente za izvajanje sabotažnih dejanj. Sumijo, da so ti agenti pošiljali vnetljive naprave po paketih, kar je lani povzročilo več požarov v logističnih centrih po Evropi.
"Ruska agresija na Ukrajino vedno bolj preizkuša naše zmogljivosti za obrambo na področju kibernetike in obveščevalnih operacij," je dejal Sinan Selim, namestnik predsednika BfV.
