Največje evropsko gospodarstvo se že več let sooča s šibko gospodarsko rastjo. Ta je praktično zastala že leta 2019, industrijo pa dodatno obremenjujejo ameriške carine, vse močnejša kitajska konkurenca in odpuščanja v proizvodnem sektorju. Vlada kanclerja Friedricha Merza zato išče ukrepe za povečanje domače potrošnje, med predlogi pa je tudi liberalizacija nedeljskega obratovanja trgovin.
Nedelja je ustavno zaščiten dan počitka
Trgovine v Nemčiji od ponedeljka do sobote poslujejo podobno kot drugod po Evropi, ob nedeljah pa ostajajo večinoma zaprte. Zaščita nedelje sega v leto 1919, v sedanjo ustavo pa je bila vključena leta 1949. Prepoved nedeljskega dela v trgovinah podrobneje ureja zakon iz leta 1956, ki nedelje in praznike opredeljuje kot »dneve počitka in duhovne obnove«.
Čeprav za nekatere dejavnosti veljajo izjeme, prepoved za obratovanje trgovin upoštevajo dosledno. Ob nedeljah lahko prodajajo le določena živila, kot so kruh, pijača, prigrizki, cigarete in alkohol.
Vlada napoveduje previdne spremembe
Za zdaj vlada ne predlaga popolne odprave omejitev. Med prvimi ukrepi naj bi občinske knjižnice lahko odprle vrata tudi ob nedeljah, pekarne pa bi lahko podaljšale delovni čas.
Trgovinska združenja menijo, da to ni dovolj. Zavzemajo se za bistveno širšo liberalizacijo, podobno kot so jo že uvedle nekatere druge evropske države. »Gospodarstvo je v slabem stanju, razpoloženje potrošnikov pa prav tako. Ali je res pravi trenutek, da ljudem, ki želijo delati, to prepovemo?« je dejal Stefan Ghent, direktor nemškega trgovinskega združenja HDE.
Trgovci: zakaj lahko na sladoled, ne pa po knjigo?
Podporniki sprememb poudarjajo, da prepoved v sodobni družbi nima več pravega smisla. Martina Tittel, lastnica dveh knjigarn in založbe v Berlinu, opozarja na nelogičnosti. »Če lahko ljudje ob nedeljah odidejo na sladoled ali na bovling, zakaj ne bi smeli kupiti knjige? Nemčija je sekularna država. Kdor želi v cerkev, naj gre v cerkev. Kdor želi po nakupih, bi moral imeti to možnost,« meni.
Zaradi nedeljskega dela kazen 2500 evrov
Posebej prizadeti so manjši trgovci. Triindvajsetletni Bedran Günes, lastnik trgovine Ari Mini Markt v Berlinu, je prejel 2500 evrov kazni, ker je ob nedeljah prodajal živila z daljšim rokom trajanja, med drugim konzerve, začimbe in instant juhe. »Če ob nedeljah ne bi imel odprto, bi propadel. Takrat ustvarim približno 40 odstotkov tedenskega prometa,« je povedal.
Kumare so dovoljene, bučke ne
Kritiki opozarjajo tudi na številne nelogičnosti zakonodaje. Ob nedeljah lahko trgovine prodajajo kumare ali pločevinke gaziranih pijač, ker veljajo za izdelke za takojšnjo porabo, ne smejo pa prodajati bučk ali konzerviranega fižola. V trgovini Denns Bio Markt v Berlinu zaposleni ob nedeljah celo postavljajo pregrade, ki kupce usmerjajo le do pekarne in dovoljenih izdelkov, preostali del trgovine pa ostane zaprt.
Ena od kupk, 57-letna Heikai Briesenic, je bila neprijetno presenečena, ko ni mogla kupiti krompirja. »Vsak bi moral imeti pravico delati, če to želi. Nihče ne bi smel biti kaznovan zato, ker želi odpreti trgovino, hkrati pa nihče ne bi smel biti prisiljen delati proti svoji volji,« je dejala.
Sindikati ostajajo nepopustljivi
V nekaterih nemških zveznih deželah trgovine lahko obratujejo nekaj nedelj na leto, predvsem ob večjih dogodkih, kot so maratoni ali festivali.
Sindikati takšnim izjemam pogosto nasprotujejo, zato nekateri manjši trgovci iščejo obvoze. Lastnik ene od trgovin v berlinski četrti Mitte denimo spusti rolete, vrata pa pusti priprta za stalne stranke, ki vedo, da lahko kljub prepovedi pridejo po mleko ali zelenjavo.