Nemški kancler bi moral prihodnji teden potovati v New York, kjer bodo voditelji držav članic Združenih narodov s svojimi govori nastopili v generalni skupščini. Prejeti bi moral tudi nagrado za poseben prispevek k transatlantskim odnosom. Toda Friedricha Merza v največjem ameriškem mestu ne bo, kajti mednarodni diplomatski vrvež je bil primoran zamenjati za domačega. Krizne razmere zanj in za njegovo stranko dosegajo vrelišče, padec podpore obema se nadaljuje, odkrito se ugiba o mogoči menjavi na čelu vlade kljub vztrajanju kanclerja, da je bil izvoljen za štiri leta in da namerava mandat odslužiti do konca.
Konkretni razlog, zakaj Merz ne bo odpotoval v New York, pa so nedeljske deželne volitve v Mecklenburg-Predpomorjanskem na skrajnem severovzhodu Nemčije ter v prestolnici Berlin. Njegovim krščanskim demokratom (CDU) se obetata nov poraz in nov padec podpore. V Mecklenburg-Predpomorjanskem bodo verjetno dosegli najslabši rezultat po drugi svetovni vojni in lahko se celo zgodi, da izpadejo iz deželnega parlamenta. Vse to se dogaja po političnem potresu pred dvema tednoma, ko so krščanski demokrati doživeli hud poraz v zvezni deželi Saška-Anhalt, tam pa je prvič slavila skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD), ki lahko zdaj zmaga še enkrat. Njeni uspehi predstavljajo tudi osebni poraz Merza – pred parlamentarnimi volitvami februarja lani je obljubljal, da bo podporo AfD prepolovil. Leto in pol kasneje se AfD samo še vzpenja.
Priprave na verjetne slabe novice
Merz je zaradi vsega tega presodil, da je njegova prisotnost v državi nujna. V nedeljo bo imel sestanek z vodstvom stranke, po napovedih še pred zaprtjem volišč ob 18. uri. Kancler bo poskusil vodstvo prepričati, naj mu ne obrača hrbta, uskladili naj bi tudi sporočilo, ki ga bodo posredovali javnosti, ko bodo znani izidi. V ponedeljek se bo Merz sestal z zveznimi poslanci svoje stranke CDU, v torek še s širšo skupino poslancev CDU in poslancev sestrske bavarske Krščansko-socialne unije (CSU).
Resnost razmer odražajo že ankete. Ena s konca prejšnjega tedna, ki jo je opravil nemški inštitut za politične in tržne raziskave INSA, je pokazala, da več kot polovica podpornikov krščanskih demokratov meni, da Merz ni pravi človek za vodenje vlade. V celotni javnosti je takšnih že več kot tri četrtine. Kot navaja Deutsche Welle, je razlogov za to več. Nekateri kanclerju očitajo grob način komuniciranja z javnostjo, drugi, da ne ustvarja vtisa, da razume probleme ljudi in da se je sposoben z njimi poistovetiti ali da ne zna razložiti nuje težkih reform, kot je pokojninska. Vzdušje je slabo zaradi zaskrbljenosti nad gospodarstvom. Kakšen vmesni pozitivni kazalnik ne spremeni veliko, medtem ko denimo sporočilo o mogočih več deset tisoč odpuščenih v nemški paradni avtomobilski industriji vsekakor vpliva na razpoloženje in ocene javnosti.
Merz pa stavi na sporočilo, da država potrebuje predvsem stabilnost zaradi razmer v svetu, ruske grožnje in tako naprej. Z drugimi besedami: ne menjajte me. Če sam ne odstopi, bi namreč tak poskus zahteval vložitev nezaupnice in politični pretres. Če bi Merz vendarle odstopil, se kot mogoča naslednika omenjata predvsem vodja bavarske CSU Markus Söder ter ministrski predsednik dežele Severno Porenje-Vestfalija Hendrik Wüst, ki pa nima izkušenj z vladanjem na zvezni ravni in mu pripisujejo pomanjkanje karizme.
Za kanclerja najhujši scenarij: zmaga AfD, izpad CDU
Vsekakor bo na razprave vplival nedeljski razplet v deželi Mecklenburg-Predpomorjansko, kjer je CDU sicer daleč zadaj. V anketah so s 37 odstotki podpore na prvem mestu socialdemokrati (SPD), ki deželi zdaj vladajo v koaliciji z Levico. AfD jim je za petami s 35 odstotki in ima torej realne možnosti za zmago v deželi, kjer migracije sicer niso velika tema za volilce, je pa to ekonomija.
Adut socialdemokratov je ministrska predsednica dežele, zelo priljubljena 52-letna Manuela Schwesig, nekoč ministrica za družino v eni od vlad Angele Merkel. Priljubljenost ji je uspelo zadržati tudi z glasno kritiko na račun Merza, ne glede na to, da je njena stranka v zvezni vladi v koaliciji s krščanskimi demokrati.
V AfD sicer odkrito računajo na zmago s poudarjanjem, da jih ankete redno podcenjujejo. Tudi če zmagajo, pa verjetno ne bodo mogli sestaviti vlade, ampak bo to spet poskušala Schwesigova, ki bi vanjo poleg Levice, ki se ji obeta deset odstotkov glasov, lahko povabila še Zelene, če dosežejo petodstotni prag za vstop v deželni parlament. Krščanskim demokratom ankete napovedujejo sedemodstotno podporo (na zadnjih volitvah so dobili trinajst odstotkov), torej so ob slabem razpletu na meji tega, da v parlament sploh ne pridejo.
V Berlinu vodi levica, ki bi podržavljala
Na volitvah v Berlinu kaže na zmago Levice z 21 odstotki glasov. Tako bi prevzela primat krščanskim demokratom, ki jim anketa INSA napoveduje 20 odstotkov glasov in ki so leta 2023 na ponovljenih volitvah zaradi vrste nepravilnosti zmagali, Levica pa je bila šele četrta. Zdaj je v mestu eno glavnih vprašanj stanovanjsko, saj so se najemnine po navedbah Reutersa od leta 2014 skoraj podvojile, 85 odstotkov meščanov pa prebiva v najemniških stanovanjih. Levica radikalno zagovarja podržavljanje več kot 200.000 stanovanjskih enot, ki so v rokah institucionalnih vlagateljev.
Tretje mesto anketa napoveduje AfD (18 odstotkov), ki ima torej realno možnost zmagati, a v Berlinu ne bi imela koalicijskih partnerjev. Za njo so Zeleni (15 odstotkov) in SPD (12 odstotkov).
